Janez Lekše se je z diatonično harmoniko prvič srečal, ko si jo je kupil njegov oče. Sam je že pri treh letih dobil majhno klavirsko harmoniko, na katero je z veseljem igral in ob tem prepeval. »Po vsej vasi sem hodil, včasih se mi je pridružil še sosed na orglicah. Kadar je na televiziji nastopal kakšen ansambel, sem vedno zraven veselo igral,« se spominja svojih prvih glasbenih korakov. Pri sedmih letih je nato začel igrati diatonično harmoniko, prve osnove mu je pokazal Srečko Rozman z Rake. Leto pozneje se je povezal s Tonijem Sotoškom, ki je postal njegov učitelj in mu razkril številne skrivnosti igranja ter nastopanja.
Kmalu je začel nastopati in se udeleževati različnih tekmovanj, z njimi so prišli tudi prvi uspehi, ki so mu dali spodbudo za naprej. Dosežkov se je z leti nabralo veliko. Med drugim je postal evropski prvak, kot eden najuspešnejših tekmovalcev se je zapisal tudi v zgodovino tekmovanja za zlato harmoniko Ljubečne. Ob glasbeni poti se je ves čas izobraževal. Bil je odličen učenec in Zoisov štipendist, leta 2011 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ter pridobil naziv univerzitetni diplomirani ekonomist. Hkrati je ostal zvest domačiji, zato si ni iskal službe drugje, temveč je ustanovil zasebno šolo diatonične harmonike DiaTon. V njej še danes poučuje učence, ustvarja lastne skladbe, tudi za ansamble, ob tem z družino skrbi za kmetijo.

Takole so ga presenetili Zoran Zorko, Brane Klavžar in Toni Sotošek.
Pred dvanajstimi leti se je poročil z Jernejo, s katero imata tri otroke. Ob rojstvu prvorojenca Janija je napisal poseben valček in ga posvetil sinu. Ko se je rodil drugi sin Jurij, je ustvaril polko, hčerka Julija je ob rojstvu dobila skladbo z naslovom Mala princeska. Pred dnevi, natančneje 2. septembra, je Janez praznoval okroglih štirideset let. Ob tej priložnosti se je ob torti zbrala vsa družina, manjkalo niti niti presenečenj.
»Obiskali so me vaščani, saj v naši mali vasici ob okroglih jubilejih vedno stopimo skupaj in se obiščemo. Podarili so mi okrasno drevo. Presenetili so me tudi učenci, ki so mi prišli zaigrat, zunaj so izobesili še velik plakat, posvečen meni. Tega nisem pričakoval. Dan po uradnem rojstnem dnevu sem na kosilo povabil domače, sorodnike in prijatelje. Zbralo se nas je približno sto. A s tem presenečenj še ni bilo konec. Sredi tedna so me obiskali še trije znani harmonikarski mojstri, Brane Klavžar, Tone Sotošek in Zoran Zorko, ki so zelo zaslužni za moje harmonikarske uspehe in so še danes moji vzorniki. Za to presenečenje je poskrbela moja sestra,« je za revijo Suzy razkril Janez.
Ne skriva, da je bil počaščen, da so z njim proslavili njegov jubilej. »Spletlo se je veliko lepih trenutkov, ki mi bodo vedno ostali v spominu. Saj poznate rek: prijateljev ne štej po številu, ampak po srcu in spominu,« sklene jubilant.