

Leteči lepotec FOTOGRAFIJE: Gregor Domanjko

V sedmih letih se je število skupkov jajčec potrojilo.

Travniki so njegovo zatočišče.



Zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko (JZ KPG) so tudi v letošnjem juniju na travnikih v Motvarjevcih v upravljanju JZ KPG in zasebni lasti iskali jajčeca travniškega postavneža (Euphydryas aurinia). Najdena jajčeca so nato označili s količki, z namenom, da se označene rastline z odloženimi jajčeci do jeseni ne pokosi.
Ker so mokrotni travniki v Motvarjevcih zadnje zatočišče te izjemno ogrožene vrste metulja v severovzhodni Sloveniji, so z iskanjem in označevanjem jajčec vrsti omogočili njihovo preživetje v tem delu Slovenije. Odrasli metulji travniškega postavneža letajo od konca aprila do začetka junija.

V tem času samice odlagajo jajčeca v obliki skupkov na spodnjo stran listov travniške izjevke, ki je hranilna rastlina gosenic travniškega postavneža. Če bi na travnikih pri košnji ali spravilu krme pokosili ali uničili vse rastline z jajčeci, bi uničili celotno generacijo vrste in zelo verjetno povzročili lokalno izumrtje te vrste v severovzhodni Sloveniji.
»Iskanje jajčec ali gnezd z gosenicami smo začeli leta 2018, ko smo v okviru projekta Gorička krajina na podlagi popisov ugotovili, da se je populacija travniškega postavneža na Goričkem skrčila samo še na Motvarjevce. Še leta 2011 je bil travniški postavnež popisan na šestih lokacijah na Goričkem, leta 2015 pa samo še na dveh. Iskanje jajčec ali gnezd gosenic ter njihovo obkoševanje sta se izkazala za pravilen in učinkovit ukrep varstva travniškega postavneža, saj se je število najdenih in označenih rastlin travniške izjevke z jajčeci iz prvotnih 37 skupkov v letu 2018 povečalo na 116 najdenih skupkov jajčec v letošnjem letu,« pravi Gregor Domanjko, naravovarstveni nadzornik v JZ KP Goričko.

Dodal je, da v naslednjih letih želijo v JZ KPG na območju Natura 2000 Goričko z gojenjem metuljev in ponovno doselitvijo vrste na druga območja po Goričkem ter z odkupi ustreznih travnikov razširiti pojavljanje travniškega postavneža na območja, kjer je v preteklosti že bil prisoten. Menijo namreč, da bodo samo tako lahko dolgoročno ohranili in zagotovili obstoj vrste na Goričkem.