Pediatri opozarjajo: pri uvajanju hrane dojenčkom ne nasedajte spletnim nasvetom

Hrana, ki jo ponujamo dojenčku, mora podpirati hitro rast možganov in telesa, zagotoviti dovolj železa, energije, beljakovin in maščob ter biti pripravljena tako, da ne ogroža njegovih dihal. Prav zato je zelo pomembno, da glede hranjenja upoštevamo nasvete zdravstvenih, ne pa samooklicanih strokovnjakov.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje približno prvih šest mesecev življenja. Zdrav, polno dojen otrok praviloma ne potrebuje čaja, vode, sokov ali druge hrane. Po šestem mesecu se ob uvajanju dopolnilne prehrane dojenje lahko nadaljuje do drugega leta ali dlje, če to ustreza materi in otroku. Dojenje ima številne dokazane koristi, vendar iz tega ne smemo ustvarjati moralnega preizkusa materinstva. Če mati ne more ali ne želi dojiti oziroma mleka ni dovolj, je začetna mlečna formula ustrezna in nadzorovana alternativa.

Dopolnilno oziroma mešano prehrano praviloma začnemo uvajati okoli dopolnjenega šestega meseca. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje začetek s 26. tednom, po presoji pediatra pa se lahko uvajanje začne nekoliko prej, vendar ne pred 17. tednom. Pomembna ni le starost: otrok mora stabilno držati glavo in vrat, sedeti ob podpori, hrano prinesti k ustom ter jo pogoltniti, namesto da jo samodejno potiska iz ust. Uvajanje pred četrtim mesecem ni priporočljivo.

Uvajanje goste hrane na otrokovo pobudo​ (baby-led weaning, BLW) pomeni, da otrok od začetka dobiva večje mehke kose hrane in se hrani predvsem sam. Zagovorniki temu pripisujejo boljši motorični razvoj, manjšo izbirčnost, boljše uravnavanje apetita in celo manjšo verjetnost debelosti. Dokazi za tako velike obljube pa niso dovolj trdni. Ta metoda sama po sebi ni nujno napačna. Težava nastane, ko jo starši razumejo kot strogo prepoved hranjenja z žličko, kaše ali pomoči odraslega. Dojenček ne potrebuje prehranske ideologije, temveč varen in hranilno zadosten obrok.

Otrok mora biti za uvajanje dodatne hrane fizično zrel. FOTO: Emely/Getty Images

Nobena metoda uvajanja hrane ne odpravi tveganja zadušitve. Otrok mora jesti buden in pokončno nameščen v stabilnem stolčku. Hrane ne sme dobivati med ležanjem, plazenjem, hojo, vožnjo v avtomobilu ali sedenjem v vozičku. Odrasla oseba mora biti ves čas ob njem. Nevarni so celi oreščki, trdi koščki surovega jabolka ali korenja, pokovka, trdi bomboni, klobase, večji kosi mesa ali sira, cele grozdne jagode in češnjevi paradižniki. Grozdje in podobna okrogla živila je treba prerezati po dolžini na manjše dele.

Brez sladkorja

Dolga leta so staršem svetovali, naj jajca, arašide, ribe in druga alergena živila čim dlje odlagajo. Danes velja drugače. Potencialno alergena živila se lahko v primerni obliki uvajajo od približno šestega meseca, eno po eno in v majhnih količinah.

Mednje spadajo (dobro kuhano) jajce, arašidi in oreščki, mlečni izdelki, pšenica, soja, ribe in školjke. Ko otrok živilo brez težav sprejme, ga je smiselno redno vključevati v prehrano. Odlaganje jajc in arašidov po šestem do dvanajstem mesecu lahko celo poveča tveganje za razvoj alergije.

Dojenček ne potrebuje dodanega sladkorja. Ne potrebuje piškotov za dojenčke, sladkih kosmičev, sadnih ploščic, čokoladnih namazov ali sladkanih mlečnih sladic. Oznake bio, eko, naravno in brez belega sladkorja ne pomenijo, da izdelek ne vsebuje velike količine sladkorja. Prav tako hrane za dojenčka ne solimo. Veliko soli že vsebujejo kruh, sir, omake, mesni izdelki in druga pripravljena živila.

Oreški predstavljajo nevarnost za zadušitev. FOTO: Cavan Images/Getty Images

Rastlinska živila imajo pomembno mesto v zdravi prehrani, vendar veganska prehrana pri dojenčku zahteva izredno natančno načrtovanje, dodatke in strokovni nadzor. Posebno problematični so vitamin B12, železo, cink, kalcij, jod, vitamin D, beljakovine ter maščobne kisline omega-3. Pomanjkanje vitamina B12 pri dojenčku lahko povzroči resne in v nekaterih primerih trajne nevrološke posledice. NIJZ za otroke priporoča pestro mešano prehrano in opozarja, da številni strokovni viri vegansko prehrano v otroštvu zaradi nevarnosti podhranjenosti obravnavajo kot neprimerno. Starši, ki se kljub temu odločijo za vegansko prehrano otroka, tega ne bi smeli izvajati sami na podlagi spletnih jedilnikov. Potrebujejo pediatra in kliničnega dietetika z znanjem pediatrične prehrane.