Pred oddajo Lahko noč, otroci je Matej Puc pravljice bral »ta malim«

Spodbujajo domišljijo, krepijo ljubezen do slovenskega jezika, otroke učijo poslušati sočloveka. Poskrbijo za lepe družinske trenutke ali pa omogočijo staršem, da otroka za deset minut zamoti nekdo drug. Vse to in še več lepega smo iz ust ustvarjalcev, poslušalcev in odgovornih na Radiu Slovenija lahko slišali o pravljicah, ki jih vsak dan poslušamo v eni najbolj prisrčnih radijskih oddaj Lahko noč, otroci. Ob jubilejnih šestih desetletjih obstoja so ji radijci v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu pripravili slavnostni večer, katerega del je bila tudi izvedba oddaje v živo.

V kratkem pogovoru z urednico oddaje Aljo Verbole, pisateljem dr. Petrom Svetino ter režiserko Špelo Kravogel smo med drugim izvedeli, da je bila prva pravljica za lahko noč na Prvem programu Radia Slovenija v obliki, kakršno ima do danes, uprizorjena leta 1965.

Že takrat se je začela z avizom, katerega avtor je sloviti skladatelj in dirigent Urban Koder, in ob uri, ob kateri je na sporedu še danes – ob 19.45. Branje pravljic je bilo zaupano številnim odličnim slovenskim igralcem, med njimi Duši Počkaj, Stanetu Severju, Poldetu Bibiču, Franetu Milčinskemu Ježku in drugim.

Rekordnih 300 pravljic je za Lahko noč, otroci posnel igralec Zvone Hribar, na dogodku pa je pravljico Irene Androjna Kostanjev duh v živo interpretiral igralec Matej Puc, ki je v oddaji prav tako že veteran. »Ne spomnim se, da bi hčeri imeli najljubšo pravljico med temi, ki sem jih interpretiral, smo pa oddajo Lahko noč, otroci včasih poslušali, ko smo se kam peljali. Ko sem začel pravljice brati, sem jih absolutno doma testiral – najprej sem jih prebral ta malim, preden sem jih prebral v eter,« se spominja. 

»Največ nam pomeni, ko se pogovarjaš z otroki v vrtcu ali šoli, pa ti rečejo, da brez pravljice ne morejo zaspati, ali ko na radio pišejo izseljenci, da z oddajo Lahko noč, otroci ohranjajo stik z materinščino, ali ko se tujci zahvalijo za brezplačen in poln arhiv pravljic, s pomočjo katerega se učijo našega jezika. Veseli nas, da ljudje sprašujejo, ali nam lahko pošljejo svoje zgodbe za otroke, ali pa se ponudijo, da bi na radiu prebirali pravljice. Večkrat prispejo na naš naslov risbice otrok na temo pravljice, ki so jo poslušali v oddaji Lahko noč, otroci,« nam je zaupala urednica izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa Špela Šebenik.

»Poleg spodbujanja domišljije, slušne senzibilnosti, ljubezni do slovenščine in pravilne govorne izreke (pripovedovalci so vedno šolani dramski igralci in igralke) se nam zdi pomembno, da z oddajo spodbujamo tudi slovenske avtorje in avtorice, da pišejo za najmlajše in se skupaj z nami zavedajo pomena kakovostnih besedil in radijskih vsebin za otroke,« je še povedala in dodala, da upajo, da bodo v kratkem lahko znova razpisali natečaj za izvirno slovensko pravljico za oddajo Lahko noč, otroci.