Na svetovni dan oljke 26. novembra je slovenska Istra zadišala po letošnjem mladem oljčnem olju, tradiciji in turistični domiselnosti. Marezige, vasica nad Koprom, ki je zadnje desetletje postala sinonim za postanek z razgledom in deci refoška ali malvazije v roki, je dobila še en razlog, da se obiskovalci tam ne ustavijo le za fotografijo. Na svetovni dan oljke so namreč odprli prvo oljčno fontano na svetu – atrakcijo, ki združuje istrsko tradicijo, sodobno turistično iznajdljivost in strast lokalnih oljkarjev.
Olje na pladnju
Oljka je v sredozemski kulturi simbol miru, modrosti, potrpežljivosti, v Marezigah pa odslej simbolizira tudi drznost in turistično inovacijo. Prva oljčna fontana na svetu je poklon istrski identiteti in sporočilo, da majhne vasi lahko ustvarjajo velike zgodbe. Če je tamkajšnja vinska fontana pred leti navdušila domačine in pritegnila tisoče turistov, se zdi oljčna fontana njena naravna naslednica. Namesto vina iz treh pip teče ekstra deviško oljčno olje treh lokalnih pridelovalcev: Pr' Rojcu, Sveti Kancijan in Sabadin. Degustacija poteka prek kupljenih žetonov, obiskovalci pa si olje natočijo kar sami – na pladenj iz oljčnega lesa, ki ga odnesejo domov kot spominek.
Slovensko oljkarstvo mogoče ni obsežno, a je pogosto vrhunsko.
Ob žetonih je na voljo rezina kruha, dodatno pa tudi lokalni sir, oljčne dobrote, ročno izdelani oljčni leseni izdelki in za tiste, ki se radi premikajo med fontanami, celo držalo za kozarec na pladnju za morebitni skok nazaj do vinske fontane. Obiskovalec fontane bo vsekakor vesel, če bo ob pokušanju svežega oljčnega olja s kruhom, ki ga pomaka v olje, tam naletel na domače oljkarje. Izvedel bo, da so letos spet imeli zgodnjo letino, da je »voda šparala, burja pa končno osušila tisto, kar je začelo gniti, in da če ne bi skrbeli za oljčnik, bi bilo vse fuč«. Slišal bi, da oljka rabi nego, da moraš vse leto okoli nje skrbeti za rez, gnojenje, lovljenje muhe … »Ne smeš je pustiti same niti en teden, ljudje pa mislijo, da jo lahko kar pustiš in rodi,« je njihovo sporočilo.
V specializirani trgovinici so na prodaj tudi ustekleničeno olje, druge oljčne dobrote, lokalni sir, ročni izdelki iz oljčnega lesa … FOTO: Janez Mužič
Radovednemu razložijo še marsikaj. Med drugim, zakaj ima sveže olje skoraj travnato barvo, zakaj ima istrska belica pikantnost, zakaj leccino mehkejši profil, kako prepoznaš sorto maurino. Nasmehnejo se, ko se pokuševalcu ob belici skremži obraz. Nagajivo ga požgečka v grlu, da reče: »To je pa pravo!« Odprtje je spremljal svečan rez traku, ki so ga opravili direktor podjetja PRIK in pobudnik projekta Patrik Babič, kmetijska ministrica Mateja Čalušić ter podžupanja MO Koper Mateja Hrvatin Kozlovič. Ministrica je poudarila, da je projekt simboličen in strateški: »Slovensko oljkarstvo mogoče ni obsežno, a pogosto je vrhunsko. Mikroklima, tradicija in znanje dajejo naša ekstra deviška olja med najbolj aromatična v Evropi.«
Še refoškov sok
Ministričin nagovor je bil tudi poklon novi zakonodaji – novemu zakonu o hrani, ki uvaja celovit, mednarodno primerljiv sistem preverjanja senzoričnih lastnosti olj. Slovenija se želi tako postaviti ob bok najbolj naprednim oljkarskim državam. Odpiranje fontane ni bilo le turistični dogodek, ampak del širšega svetovnega dne oljke, ki ga je Unesco razglasil leta 2019. Dopoldne je tako na Plavjah potekala javna tribuna o tam nastajajočem Kompetenčnem centru mediteranskih kultur. Direktor ZRS Koper, prof. dr. Rado Pišot, je poudaril, da bo center namenjen raziskovanju oljkarstva in drugih sredozemskih kultur ter povezovanju stroke in pridelovalcev, ministrica pa je dodala, da prav takšna partnerstva krepijo prihodnost panoge. Odprtje je sklenil program Dnevov mladega oljčnega olja, ki je potekal v 10 izbranih koprskih restavracijah.
Fontana bo delovala vsak dan v letu.
V oljčni fontani bodo obiskovalci lahko okusili tudi eno od letošnjih 10 zmagovalnih mladih olj, kar fontano postavlja med promotorske točke za mlade oljčne trende. Fontana bo obratovala vsak dan v letu, prodajalna ob njej pozimi ob koncih tedna, v sezoni pa vsak dan. V neposredni bližini bo stala še fontana z otroškim refoškovim sokom, tam je že znana vinska fontana. Oljčno fontano poganja zasebna pobuda družine Babič, a njen pomen presega lokalno raven. Postavljena je nasproti cerkve sv. Križa, v središču kraja, ki si je v zadnjem desetletju pridobil sloves priljubljene turistične točke. S pogledom na morje, fotogenično lego in zdaj še novo oljčno zgodbo Marezige vse bolj dihajo z ritmom turizma, ki spoštuje lokalne korenine. »Oljčna fontana je zamišljena kot odprt prostor okušanja, spoznavanja in povezovanja,« je ob odprtju povedal Patrik Babič. »Predstavlja tisto, kar Istra je – dediščino, tradicijo in ustvarjalnost.«
Odprtje fontane na svetovni dan oljke je na Plavjah spremljala javna tribuna o raziskovanju oljkarstva in drugih sredozemskih kultur. FOTO: Tomaž Primožič
Oljčni fontani dela družbo vinska fontana, kmalu pa naj bi ji še fontana z otroškim refoškovim sokom. FOTO: Janez Mužič
Olja so pridelek lokalnih pridelovalcev. FOTO: Andrej Podgrad
Odprli so jo in ji nazdravili ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, Patrik in Alen Babič in podžupanja MOK Mateja Hrvatin Kozlovič. FOTO: Andrej Podgrad
Obiskovalci si olje, v katero nato pomakajo kruh, lahko natočijo sami tudi na pladenj iz oljčnega lesa. FOTO: Tomaž Primožič
