Bolj ko se je januarja EP na Švedskem približevalo odločilni fazi, bolj se je moralo kolcati nesojenemu reprezentantu Mateju Gabru. Ko so borcem Ljubomirja Vranješa pojenjale moči, je bilo mogoče slišati, kako močno se pozna odsotnost stebra obrambe. Morda bi s Škofjeločanom naši rokometaši naredili še korak več in osvojili kolajno.

»Ne spomnim se, da bi se mi kolcalo, da sem bil na robu živčnega zloma med polfinalom proti Špancem, pač. Če bi tekma trajala še tri minute, bi jih 'počili', o tem sem prepričan,« si je nohte grizel Gaber, preveč skromen, da bi rekel, kako bi bilo, če bi bilo ...



»Že res, da bi imel selektor z mano več rotacije, a kdo ve, če ne bi ravno jaz storil kakšne ključne napake,« je dejal krožni napadalec, ki je euro, na katerem je bila Slovenija četrta, izpustil zaradi poškodbe prstanca na levi roki. Ta je zdaj malce postrani in tak bo ostal.



»Dva tedna sem igral z zlomljenim prstom, ker smo imeli pomembni tekmi s PSG in Veszpremom. V tem času se je kost zarasla po svoje. Prva operacija ni bila uspešna, tudi druga ne, zdaj je, kar je. Ne izgleda lepo, prst je ukrivljen, a pomembno je, da me ne boli.«



Ni bilo prvič, da so se fantje morali znajti brez njega. Odkar je marca 2011 debitiral proti Poljski in v polnih Stožicah zabil prvi gol, je izpustil že tri EP (2016, 2018, 2020). Več sreče ima s SP, sodeloval je na treh, leta 2017 v Franciji osvojil bron. Upa, da ne bo prekinil niza in januarja nastopil na SP v Egiptu, še bolj, da bo olimpijskemu nastopu iz Ria 2016 dodal Tokio 2020. A ta bo šele leta 2021 zaradi pandemije koronavirusa.


 

Izgubljena sezona 2019/20

Gaber je član Pick Szegeda, ki si je obetal prvi nastop na zaključnem turnirju (F4) lige prvakov in vrnitev madžarskega naslova. Nič se ni uresničilo. Po odločitvi EHF se bodo na decembrskem F4 merili Kiel, Barcelona, PSG in Veszprem, madžarsko prvenstvo je bilo končano brez prvaka.



»Še ena sezona je šla v nič in nismo iz leta v leto mlajši, škoda,« je višja sila prekrižala načrte Gabru, ki je pogodbo v Szegedu podaljšal do leta 2024. »Do takrat bi rad nastopil v Kölnu, da končno doživim ta spektakel,« pravi 28-letni Gorenjec, ki je kariero začel v Loki ter se potem preselil v Gorenje, Montpellier in leta 2016 v Szeged, kjer nastaja nova dvorana z 8300 sedeži, v kateri bo leta 2022 EP.



V mestu salam se bo slovenska kolonija še povečala: Gabru, Deanu Bombaču, Mariu Šoštariču in Niku Henigmanu se bo pridružil Borut Mačkovšek iz Veszprema: »V ekipi bo največ Slovencev, celo več kot Madžarov. Podobno je bilo, ko sem bil v Franciji. Bilo je super!«


 

Srečna družina na morju

Med koronakrizo se je posvečal družini in ni mu bilo dolgčas, saj imata z ženo Marjano (sestra Dominike, žene rokometaša Marka Bezjaka) štiriinpolletno Zaro ter dobri dve leti stara dvojčka Lana in Neota. Najprej so bili mesec in pol na Madžarskem, potem mesec v Sloveniji na relaciji Ormož-Škofja Loka. Zadnji del najdaljših počitnic bo povečini morskih, te dni so v mobilni hišici v Njivicah na Krku.



»Če nič drugega, imajo otroci veliko od očeta. Vsaka stvar je za nekaj dobra,« ostaja pozitiven Gaber, za katerega se bo sezona 2020/21 začela 25. julija s klubskim piknikom v Szegedu, zatem bodo priprave na Rogli.



Tudi od reprezentance si Gaber obeta veliko. »Pogrešam velika tekmovanja, dolgo me ni bilo zraven. Glavni cilj je Tokio, a tudi v Egiptu bomo šli na polno. Mislim, da ima ta reprezentanca tako selektorja kot igralce, da lahko še vrsto let napada najvišja mesta,« še dodaja Gaber, ki se je med karanteno zredil za dva kilograma.

A kaj sta dve 'kili' na 115 podlage? »Brez skrbi, par resnih treningov pa sem nazaj.«