Luxembourg – Splošno sodišče EU je odločilo, da Hrvaška lahko uporablja ime teran za ime sorte vinske trte. Odločalo je o slovenski tožbi proti evropski komisiji glede hrvaške izjeme za uporabo imena teran.
Jabolko spora je bil delegirani akt, s katerim je evropska komisija leta 2017 dovolila Hrvaški rabo imena teran kot sorte vinske trte za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra. Na etiketah tega vina mora biti ime vinske trte teran napisano z manjšimi črkami. Na Krasu sicer v posebnih razmerah pridelujejo teran iz trte refošk.
Glede očitane retroaktivnosti izpodbijanega akta ni ugotovilo bistvenih kršitev, saj da ga evropska komisija ni mogla sprejeti pred vstopom Hrvaške v EU. Delegirani akt namreč velja s 1. julijem 2013, uredba, na kateri pa temelji, pa od 1. januarja 2014. Tako da je poskušala zaščititi zakonite prakse označevanja, ki so obstajale na Hrvaškem 3o. junija 2013. Poleg tega je po oceni evropska komisija legitimno poskušala najti rešitev s pogajanji med Slovenijo in Hrvaško.
Slovenski očitek o zavajanju potrošnikov so zavrnili, češ da mora potrošnik navedbo hrvaške sorte teran vedno videti v povezavi z navedbo hrvaške zaščitene oznake Hrvatska Istra,, ki mora biti prikazana z večjimi črkami kot izjema.
Slovenija bo morala nositi svoje stroške in stroške evropske komisije.
V evropski komisiji so se sklicevali na pristojnost iz uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov. Skladno z njo lahko naredijo izjemo od prepovedi uporabe zaščitene označbe, kot je vino teran, za ime vinske trte, tako da upoštevajo obstoječo prakso označevanja.
Ker evropski parlament in svet EU (v njem so zastopane države članice) nista ugovarjala delegiranemu aktu, kot ga je spisala evropska komisija, je začel veljati. Slovenija je bila sicer prepričana, da so v evropski komisiji prekoračili svoje pristojnosti, da zahteva za izjemo ni bila vložena pravočasno pred vstopom Hrvaške v EU, da so ravnali retroaktivno …
Vinarji so sodbo evropskega sodišča pričakali na domačiji Lisjak v Dutovljah. FOTO: Matej Družnik/Delo
Slovenija je še zatrjevala, da je evropska komisija posegla v že zaščiteno označbo porekla za vino teran in legalizirala že obstoječe nezakonito označevanje terana na Hrvaškem. Na hrvaškem trgu so se namreč že pred sprejetjem delegiranega akta pojavljala vina z imenom teran, ki ga je zaščitila Slovenija, ne da bi država ukrepala proti trgovcem in proizvajalcem.
V evropski komisiji so ves čas ponavljali, da teran ostaja zaščiteno slovensko vino in tega imena na trgu EU ne sme uporabljati nihče drug.
Strokovnjak Bickl: »Priložnost za čezmejni teran«
»Meja med zaščiteno označbo porekla in protekcionizmom skozi stranska vrata je tanka. Številne vlade v EU, razumljivo, stremijo k uporabi zaščite porekla na širok način, da zaščitijo svoje nacionalno gospodarstvo. Zato je pravilno, da sodišče EU odloči, kje so meje tega,« je ocenil strokovnjak za slovensko-hrvaške odnose, nemški doktorand Thomas Bickl. Opozoril je, da je teran del geografske regije Istre več kot 600 let ne glede na politične meje. »Nekega dne se lahko pojavijo pametni vinarji na obeh straneh meje s čezmejnim teranom. To bi bila prava tržna priložnost in veliko znamenje dobrih sosedskih odnosov, ki že tako obstajajo na terenu,« je sklenil.
Slovenija očita Bruslju tudi, da je legaliziral obstoječe nezakonite prakse označevanja terana na Hrvaškem. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Pritožba na sodbo je sicer mogoča, a ni pričakovati, da bi se poražena stran odločila za tak korak. Položaj za Slovenijo ostaja enak kot po sprejetju delegiranega akta. Sicer pa že tako lahko opozarja Bruselj, da so na hrvaškem trgu vina, ki se prodajajo kot teran, v nasprotju z veljavnimi pravili za izjemo.
Franc Bogovič: Zaušnica Dejana Židanu
Evropski poslanec in nekdanji kmetijski minister
Franc Bogovič (SLS) je v prvem odzivu ocenil, da je sodbo treba še v celoti preučiti, »a glede na prve ocene je sodba politična zaušnica
Dejanu Židanu (SD) in njegovi ekipi, ki je nediplomatsko zavračala pogovore s hrvaško stranjo in predstavniki evropske komisije o teranu«. To da je še en diplomatski poraz Slovenije, v katerem bodo najkrajšo potegnili najmanj krivi – kraški vinogradniki.
