
Galerija

V novem podkastu Na robu evangeličanska duhovnica Judit Andrejek odpira vprašanja, ki zarežejo globoko. Kakšen smisel ima post, če se človek 40 dni odpove alkoholu, a medtem ostaja trd in neprijazen do bližnjih? Je odpoved res nekaj vredna, če ne prinaša notranje spremembe? Andrejekova razmišlja brez olepševanja in brez strahu. Dotakne se tudi celibata, ki ga v evangeličanski cerkvi ne poznajo. A hkrati se vpraša: bi ga lahko razumeli kot neke vrste vseživljenjski post? Če odločitev izhaja iz svobode, pravi, potem da. Če pa je vsiljena ali neiskrena, izgubi svoj pomen.
»Poznam patre, ki so za to poklicani, s tem res nimajo težav,« pove odkrito. A opozori, da nesvobodna odločitev lahko hitro postane beg pred ljubeznijo ali celo življenje v laži. Če nekdo govori o celibatu, a ga ne živi, potem vse skupaj nima teže. Sama priznava, da brez partnerske ljubezni ne bi mogla živeti. Ko enkrat doživiš globok odnos, ki presega telesno privlačnost in kemijo, se mu težko odpoveš. Ne gre le za intimnost, temveč za čustveno, mentalno in intelektualno povezanost, za zaupanje in sposobnost, da se drugemu odpoveš delu sebe. Prav takšno globino odnosa, poudarja, želi Bog doživeti tudi z nami. In če premagamo zgolj površinsko privlačnost, lahko šele takrat stopimo v resnično, globoko ljubezen.