
Galerija

Francoski mistik in astrolog Nostradamus je tudi stoletja po smrti magnet za vse, ki v njegovih skrivnostnih verzih iščejo namige o prihodnosti. In kot trdijo nekateri, naj bi v njegovih zapisanih štirivrstičnicah (kvartinah) tičale tudi mračne napovedi za leto 2026 – še posebej neprijetne za slavne in vplivne.
Nostradamus je svoje prerokbe zapisoval v šifriranih kvartinah, s katerimi naj bi – po prepričanju njegovih privržencev – namigoval na svetovne dogodke. Velik del teh zapisov je izšel v knjigi The Prophecies iz leta 1555, ki naj bi vsebovala kar 942 kvartin. Prav v teh vrsticah nekateri danes iščejo »dokaze«, da je napovedal vojne, katastrofe in celo smrt pomembnih osebnosti, a kritiki opozarjajo, da gre pri takšnih razlagah pogosto za ohlapno povezovanje in široko interpretacijo.
Ena od kvartin naj bi govorila o dolgotrajnem konfliktu. V njej naj bi pisalo: »Sedem mesecev velika vojna, ljudje mrtvi zaradi zla/Rouen, Evreux, kralj ne bo padel.« Kot poročajo tuji mediji, to nekateri precej neposredno povezujejo z vojno v Ukrajini in Rusiji. Privrženci Nostradamusa radi dodajo še druge primere, ki naj bi potrjevali njegove »pravilne« napovedi – denimo vrstico »Znotraj dveh mest bodo nadloge, kakršnih še nikoli niso videli«, ki jo nekateri naknadno razlagajo kot namig na atomski bombi nad Hirošimo in Nagasakijem ob koncu druge svetovne vojne. Te povezave pa temeljijo predvsem na interpretaciji, ne na jasnih, nedvoumnih opisih.
Med bolj nenavadnimi domnevami je napoved o »velikem roju čebel«. V enem od odlomkov naj bi Nostradamus zapisal, da se bo »velik roj čebel dvignil iz nočne zasede«. Nekateri v tem vidijo namig na leto 2026, ker naj bi se vrstica ujemala s številom 26, a ostaja povsem nejasno, kaj naj bi te »čebele« sploh pomenile. Težko si je predstavljati, da bi dobeseden roj čebel predstavljal resno grožnjo zaradi »zasede«, zato se tolmačenja običajno zatečejo k simboliki – pri čemer pa ni nobenega konsenza, kakšni.
Naslednja napoved je za javnost najbolj privlačna, ker namiguje na slavnega ali pomembnega človeka. Sklicujejo se na 26. verz iz prvega »stoletja« (Century I), kjer naj bi pisalo: »Velikega moža bo podnevi pokončala strela.« Kdo je »veliki mož«, ni nikjer zapisano – zato razlagalci v to vstavijo kogarkoli: kraljevo osebo, državnika ali zvezdnika. Edino, kar je v tej razlagi »jasno«, je motiv strele in to, da naj bi udarila podnevi. Nekateri mediji se ob tem poigravajo celo z idejo, da bi se kaj takega lahko zgodilo na javnem dogodku, a pri Nostradamusu gre vedno za isti problem: besedilo dopušča preveč različnih branj.
Najbolj grozljivo naj bi bilo povezovanje z današnjo Švico. V eni od vrstic naj bi Nostradamus zapisal: »Zaradi naklonjenosti, ki jo bo mesto pokazalo … Ticino bo prelit s krvjo …« Ticino je italijansko govoreči kanton v Švici, zato se ta interpretacija zdi »konkretnejša« kot druge. A tudi tu ni jasno, ali »kri« pomeni množično nesrečo, bolezen, nasilje ali naravno katastrofo – in prav zaradi takšne večpomenskosti kritiki opozarjajo, da Nostradamusove prerokbe pogosto delujejo natančne šele za nazaj. Poleg tega naj bi pisal v srednjeveški francoščini in uporabljal namerno dvoumne izraze, skozi stoletja pa so k zmedi prispevali še prepisi, različne izdaje in napake v rokopisih, zaradi česar je še težje ugotoviti, kaj je sploh želel povedati.