Nagrado za najboljšega prejme Tadej Pogačar. Ta stavek smo v minulih dneh že slišali na podelitvah Rogovega zlatega kolesa in kolesarja leta po izboru Kolesarske zveze Slovenije, bržkone ga bomo, ko bodo decembra razglasili še svetovnega kolesarja in slovenskega športnika leta. O še eni izjemni sezoni 27-letnega šampiona, dosežkih drugih naših asov in možnostih, da bi Slovenija organizirala štart Toura, smo se pogovorili z Davidejem Cassanijem, nekdanjim italijanskim kolesarjem in selektorjem ter sedanjim strokovnim komentatorjem televizije RAI.
Kot smo že vajeni zadnja leta, je prvo ime sezone Tadej Pogačar. Je mogoče povedati še kaj novega o njegovih izjemnih dosežkih?
Res je težko najti besede, ki jih o njem še nismo izrekli. Vse, kar počne, je fenomenalno. Za letošnjo sezono pa lahko vendarle rečem, da je bil z zmagami na Touru, svetovnem in evropskem prvenstvu ter treh spomenikih pravi kolesarski superjunak.
Kateri od številnih podvigov, ki so mu prinesli 20 zmag v 50 tekmovalnih dnevih, vas je najbolj navdušil?
Težko bi izpostavil le enega, njegova predstava je bila izjemna v 12. etapi Toura na vzponu na Hautacam, na katerem si je zagotovil rumeno majico. Podobno velja za svetovno prvenstvo v Ruandi, kjer si je prikolesaril drugo zaporedno mavrično majico, ali pa za dirko po Flandriji. Gre za izjemne podvige, saj zmaguje s prevlado, ki tekmece spravlja v zadrego.
Davide Cassani je bil eden od pobudnikov gostovanja Toura v Italiji. FOTO: Roberto Brancolini/Reuters
Vas je ne glede na to, da smo vajeni njegovih zmag, s čim vendarle presenetil?
Ne, Tadeja že dobro poznamo, pričakujemo to, kar počne. Paradoks je, da smo presenečeni, ko nam ne pripravi velike predstave. Nepričakovana je bila njegova obrambna drža v tretjem tednu Toura, saj smo vajeni, da vseskozi napada. Nenavadno je bilo, da je bil tako zadržan, vendar smo šele pred nekaj tedni izvedeli, da je temu botrovala poškodba kolena.
Razkritje, da je bil Pogačar na robu odstopa, je potrdilo, kako nepredvidljivo je lahko kolesarstvo. Tour bi se kljub njegovi premoči lahko razpletel drugače.
Tako je, vendar se je Tadej izkazal tudi v tem težavnem položaju. Udarec v koleno in bolečine, ki so sledile, so ga potisnile v položaj, ki ga ni vajen. Kljub temu je bil najmočnejši na dirki in je odlično prebrodil krizne trenutke.
Mislim, da Pogačar ne more več napredovati, če pa bo še napredoval, bo to še večja težava za vse druge. A mislim tudi, da lahko izjemno visoko raven obdrži naslednja tri leta, če bo imel še naprej takšno voljo za trening in takšno željo po zmagah.
Teh ni bilo zaznati ob številnih zmagovitih napadih daleč od cilja, ki se zdijo smotrni samo takrat, ko se zanje odloči Pogačar. Je ubiral pravo taktiko ali se je kdaj tudi prenaglil?
Vsi ti maratonski pobegi so imeli svoj smisel. Tudi tisti na svetovnem prvenstvu, ko je več kot 100 kilometrov pred ciljem ocenil, da njegovi ekipi zmanjkuje moči, ter je najbolje, da sam poskrbi za odločilno selekcijo. Podobno je bilo tudi na evropskem prvenstvu, le on pa je dovolj močan za to, da lahko napade kadar koli ugotovi, da mu moštveni kolegi ne bodo mogli več nuditi veliko pomoči.
Njegova sezona je bila spet skoraj brezhibna, le spomladi ga je v Sanremu in Roubaixu premagal Mathieu van der Poel, v vožnji na čas pa je bil zanj na SP premočan Remco Evenepoel. Lahko odpravi še ti »slabosti« in osvoji vse, kar se osvojiti da?
Lahko se še izboljša v vožnji na čas, vendar ni specialist za to disciplino, v kateri je Evenepoel pravi fenomen, zato ga bo Belgijec bržkone vedno premagal na velikih tekmovanjih. Nekaj drugega je kronometer ob koncu prvega tedna Toura in nekaj tretjega kronometer ob koncu tritedenske dirke. Že v prvem tednu Toura si Tadej nabere minimalen zaostanek za Remcom, kar pa ne vpliva na končni razplet. Odločilni so klanci, za katere se Tadej vedno pripravi vrhunsko. Vse ima pod nadzorom, le na enodnevnih kronometrskih preizkušnjah je en kolesar močnejši od njega.
Primož Roglič (v ospredju), bi lahko bil režiser uspehov ekipe Red Bull Bora Hansgrohe, pravi Davide Cassani. FOTO: Greg Baker/AFP
Je mogoče tudi pri najboljšem kolesarju na svetu opaziti kakšno podrobnost, v kateri je napredoval v zadnji sezoni?
Vsekakor je napredoval, razvidno je bilo, da ni bil na robu zmogljivosti niti v trenutkih, ko so drugim že pošle moči. Impresivno je, da je vsako leto malenkost močnejši. To je tudi logično. Razumljivo je, da je pri 27 letih močnejši od 22, 23 ali 24-letnih tekmecev. To pomeni, da je skozi leta znal pravilno odmerjati dirke in treninge. Je tudi potrditev, da je bila odločitev, da letos izpusti Vuelto, pretehtana in pravilna.
Koliko let bi lahko še napredoval, ne nazadnje se Pogačar bliža starosti, pri kateri naj bi bili kolesarji na vrhuncu moči?
Mislim, da ne more več napredovati, če pa bo še napredoval, bo to še večja težava za vse druge. A mislim tudi, da lahko izjemno visoko raven obdrži naslednja tri leta, če bo imel še naprej takšno voljo za trening in takšno željo po zmagah.
Roglič ni več mladenič, vendar je lahko še vedno eden od ključnih mož ekipe. Bolj kot kapetana ga vidim kot režiserja, izkušenega moža, ki ve, kako se zmaguje na tritedenskih dirkah, in bi znal v ključnem trenutku potegniti pravo potezo za svoje moštvo.
Torej mu napovedujete še tri leta na svetovnem vrhu?
Tako je, za njim je že sedem sezon med profesionalci, zgodovina pa nas uči, da so imeli največji kolesarski fenomeni z Eddyjem Merckxom vred na voljo devet ali deset let na svetovnem vrhu. Težko je na najvišji ravni vztrajati dlje kot to.
Pred kakšnim tednom je veliko prahu dvignil 78-letni Merckxov sodobnik Roger De Vlaemnick, ki je dejal, da slovenski šampion belgijskemu ne seže do kolen. Se strinjate z njim?
Že nekaj let govorim, da je edina možna primerjava med Pogačarjem in Merckxom. To potrjujejo tudi letošnji rezultati. Tadejeva kariera je na ravni Merckxove. Kdo je največji, bomo ocenjevali, ko se bo Tadej tekmovalno upokojil, a zdaj zmaguje tako, kot je to počel Merckx, z neverjetno premočjo.
Zadnja leta ne zmaguje le Pogačar, temveč celotna ekipa UAE, ki je letos slavila rekordnih 95 zmag. Kako ocenjujete ta dosežek in Pogačarjevo vlogo pri vzponu moštva, ki je leta 2018 pred njegovim prihodom dobilo vsega 12 dirk?
Ni dvoma o moči ekipe UAE, to ji omogoča tudi visok proračun, s katerimi si lahko privošči številne kolesarje, ki so Tadejevi pomočniki, v drugih zasedbah pa bi bili lahko kapetani. To potrjujejo rezultati, ko je treba pomagati Tadeju, to počnejo vrhunsko, nato pa znajo izkoristiti tudi priložnosti, ki jih dobijo v lovu za lastne rezultate. Gre za dobro plačane kolesarje, ki si to tudi zaslužijo. Pogačar je bil gotovo ključen pri vzponu UAE, leta 2020 je Tour dobil z zelo malo pomoči, nato pa so zasedbo izdatno okrepili. Poleg tega tako izjemen kolesar, kakršen je Tadej, za seboj navzgor potegne tudi druge.
Matej Mohorič je letos dosegel manj od pričakovanj, je ocenile Davide Cassani. FOTO: Loic Venance/AFP
Podobno velja za tekmece, ki veliko vlagajo v to, da bi mu bili konkurenčni. Kdo je letos po vaši oceni prišel najbližje Pogačarju?
Jonas Vingegaard ima za seboj zelo dobro sezono, obdržal je 2. mesto na Touru in dobil Vuelto. Mislim pa, da je dosegel svoj zenit in bo stežka nadaljeval na ravni, ki jo je kazal letos, saj je dve leti starejši od Pogačarja. Vseeno je edini poskušal v težave spraviti Tadeja. Remcova težava pa je, da je izjemno močan v vožnji na kronometer, na vzponih pa ni na Tadejevi ravni. Tu ostaja odprto vprašanje, koliko lahko še napreduje.
Bi se lahko v sezoni 2026 spremenila razmerja moči, prestopni rok sta zaznamovala odmevna odhoda Evenepoela k ekipi Red Bull Bora Hansgrohe in Juana Ayusa k Lidl Treku?
Ayuso mora še dokazati, da je konkurenčen na tritedenskih dirkah. Pri ekipi UAE je bil gotovo omejen, težko je sobival s Pogačarjem. Pričakujem, da bo imel v novi ekipi več prostora in bo dobil priložnost, da se dokaže. Ima zelo visoko mišljenje o sebi, prepričan je, da je zelo močan. To drži, vendar tega na tritedenskih dirkah še ni potrdil. Remco pa mora, kot sem že dejal, napredovati v gorskih etapah. Kljub tem prestopom bo Pogačarja skorajda nemogoče premagati na Touru, če bo šel v lov na peto rumeno majico. Morda bodo šele današnji mladi upi nekoč izzvali Tadeja.
Slovenija je zelo lepa dežela, zelena. Ko sem vrtel pedala pri vas, sem se vedno zelo dobro počutil. Ob tem imate še šampione, kot sta Pogačar in Roglič. Ob takšnem izhodišču bi lahko pri vas lahko razvili zelo močan kolesarski turizem.
Zaustaviva se še pri ekipi Red Bull Bora Hansgrohe, ki bo imela prihodnjo sezono tri močne kolesarje za tritedenske dirke, poleg Evenepoela še Primoža Rogliča in Floriana Lipowitza. Kako bi razpodelili njihove vloge?
Lipowitz lahko še občutno napreduje, saj prihaja iz biatlona, ima še veliko rezerv in je telesno zelo močan. Ekipa Red Bull se je močno okrepila, v njej pa je treba predvsem pravilno tolmačiti Rogličevo vlogo. Ni več mladenič, vendar je lahko še vedno eden od ključnih mož ekipe. Bolj kot kapetana, ki bi dirkal na svoj rezultat, ga vidim kot režiserja, izkušenega moža, ki ve, kako se zmaguje na tritedenskih dirkah, in bi znal v ključnem trenutku potegniti pravo potezo za svoje moštvo.
Roglič je lani v velikem slogu dobil svojo četrto Vuelto, ne vidite možnosti, da bi pri 36 letih zmagal na še kateri od tritedenskih dirk?
Na Touru gotovo ne, njegova zlata priložnost je bila leta 2020. Vse težje se bo vmešal v boj za zmago na največjih dirkah, redki kolesarji so bili pri njegovih letih še zmožni zmagati na tritedenskih preizkušnjah. Več možnosti kot za prvo zmago na Touru ima za peto zmago na Vuelti, vendar pričakujem, da bodo pri Red Bullu njegove izkušnje in moč poskušali usmerili predvsem v Lipowitzev in Evenepoelov napredek.
Štart lanskega Toura v Italiji je imel pozitivne učinke. FOTO: Molly Darlington/Reuters
Ste letos spremljali tudi druge slovenske kolesarje, kako ocenjujete njihovo sezono?
Predvsem od Mateja Mohoriča, ki je v preteklosti že dobil Milano–Sanremo in slavil še nekaj izjemnih zmag, sem pričakoval več. Čeprav je sezono rezultatsko bolj kot ne preživel v senci, je kolesar, ki ga izjemno cenim. Je inteligenten fant, ko spregovori, vedno pove kaj zanimivega, lepega. Pričakujem, da bo v prihodnje dosegel še kakšen vrhunski rezultat.
Za prihodnjo sezono smo od tritedenskih dirk doslej spoznali le traso Toura, kaj prinaša?
Trasa je zelo zahtevna in malo je kilometrov vožnje na čas, četudi se bo dirka začela z ekipno preizkušnjo. Odločitev naj bi padla v zadnjem tednu, predvsem z zaporednima etapama z vzponoma na Alpe d'Huez. Klancev je dovolj čez vso dirko, kot običajno pa bomo imeli pred njo izrazitega favorita. Pogačarja, ki ga bo zelo težko premagati.
Omenili ste, da bodo pravi izziv zanj upi prihodnosti, ste imeli v mislih izjemno obetavni rod, rojen leta 2006, na čelu s Paulom Seixasom, Lorenzom Finnom, Jakobom Omrzelom?
Da, vendar šele, ko bo Tadejeva raven začela upadati. Ocenjujem, da bo Seixas za boj za vrh na tritedenskih dirkah pripravljen v dveh ali treh letih, Finn v treh ali štirih letih. Ti fantje bodo še napredovali in ko Tadej morda ne bo več na vrhuncu moči, ga bodo izzvali. Letos me je navdušil Seixas. Lani je dirkal še med mladinci, letos pa se je izjemno izkazal med profesionalci. Je eden od tistih, ki bi se čez tri leta lahko borili za zmago na največjih dirkah.
Davide Cassani je strokovni komentator italijanske nacionalne televizije RAI. FOTO: Luca Ponti/Reuters
Kaj pa slovenski up Omrzel, ki je letos dobil Giro za mlade kolesarje?
Vsekakor je tudi on močan, to je potrdila zmaga na Giru. Bomo videli, kako bo napredoval prihodnjo sezono med profesionalci. Zaenkrat lahko rečemo le, da ima zelo dobro izhodišče.
Če se bo izšlo po slovenskih željah, bi lahko ob Pogačarju igral vidno vlogo na Touru 2029, katerega štart želijo pripraviti na naših cestah. Bili ste med pobudniki lanskega »grand departa« dirke po Franciji v Italiji, je bilo težko prepričati prireditelje iz agencije ASO, da so prišli k vam?
Štarta Toura bržkone ne boste dobili zlahka, ni pa to nekaj nemogočega, predvsem od dejstvu, kaj ta čas Slovenija pomeni v svetovnem kolesarstvu. Imate zelo lepo državo in cvet šampionov. Mislim, da imate vse predpogoje, da lahko gostite štart Toura. Ko nam je uspelo Tour pripeljati v Italijo, smo direktorja Christiana Prudhomma prepričali predvsem z verodostojnostjo naše ponudbe in predlogi za traso, ki je karavano peljala v Firence, Rimini, Cesenatico, Bologno in Torino. Slovenija lahko ponudi nekaj podobnega.
Kako je poldrugo leto po obisku Toura čutiti njegove učinke, se je vložek izplačal?
O tem lahko govorim kot predsednik APT Servizi, turistične zbornice Emilije Romanje. Naša izkušnja je zelo pozitivna in še naprej vlagamo v kolesarstvo. Upamo, da bomo prihodnje leto gostili eno od etap Gira. Gre predvsem za to, da ljudje spoznajo neko območje, da si viden po svetu. K nam prihaja vse več kolesarskih turistov in Tour je bil češnja na torti naše ponudbe. Med prvimi smo se lotili razvoja kolesarskih hotelov, ti so v Riminiju, Cesenaticu in drugih mestih Emilije Romanje vzniknili že pred 25 leti. Imamo hotele, ki gostijo poletne dopustnike, a se štiri mesece na leto ukvarjajo le s kolesarji, ki k nam prihajajo iz vse Evrope.
Bi nekaj podobnega lahko razvili tudi v Sloveniji do morebitnega prihoda Toura?
Mislim, da bi to lahko storili. Slovenija je zelo lepa dežela, zelena. Ko sem vrtel pedala pri vas, sem se vedno zelo dobro počutil. Ob tem imate še šampione, kot sta Pogačar in Roglič. Ob takšnem izhodišču bi lahko pri vas lahko razvili zelo močan kolesarski turizem.
Je gostovanje Toura v Italiji povečalo zanimanje mladih za kolesarstvo?
Pri nas imamo pri novačenju mladih kolesarjev precej veliko težavo, to je nevarnost naših cest. Preveč je nesreč in to je zavora pri vključevanju najmlajših v kolesarstvo. Zato več delamo tudi na drugih disciplinah, gorskem kolesarstvu, ciklokrosu in dirkališčnem kolesarstvu.
Če potegneva črto, se obiski največjih dirk – Slovenija bo prihodnje leto gostila EP – izplačajo?
Vsekakor, ne le etape Toura, temveč tudi Gira. Gre za priljubljene dogodke, ki si jih ogledajo tudi ljudje, ki sicer ne spremljajo kolesarstva. Dovolj je, da se spomnimo, kakšen spektakel smo spremljali na Rogličevem Giru, ko smo se približali slovenski meji.
