Tragedija na vaji! Amputacija zaradi nezaščitenega propelerja, kdo nosi odgovornost?

Mednarodna vaja potapljaškega urjenja pripadnikov civilne zaščite gorenjske regije in gasilcev avstrijske Koroške na avstrijskem jezeru Weissensee 21. aprila 2018 se je končala s hudo poškodbo enega od sodelujočih. Potem ko je elisa motorja čolna enemu od pripadnikov civilne zaščite hudo poškodovala nogo, so mu jo morali amputirati, odgovornost pa zdaj terja od države. Ta po drugi strani trdi, da je za dogodek odgovoren izključno sam.

Na vaji je sodelovalo devet pripadnikov civilne zaščite, med njimi tudi tožnik. Urili so se v iskanju letalskih razbitih v jezeru na globini do 50 metrov, dvig potapljačev v čoln in transport na izhodišče reševanja. Ker so bili v ekipi tudi pripadniki, ki niso potapljači, so se ti z inštruktorjem na čolnu odpravili na urjenje izvajanja manevrov in vožnje s čolnom.

V trenutku, ko je tožnik sedel na levi strani gumi čolna pri premcu, je upravljavec čolna izvedel tako hiter in nenaden manever obračanja čolna, da sta tožnik in še en član ekipe padla v jezero. Medtem ko se je tožnikovemu kolegu uspelo rešiti, je tožnik z desno nogo zadel nezaščiteno eliso motorja čolna, ta ga je tako hudo poškodovala, da so mu morali nogo amputirati.

Ker je šlo za delovno nesrečo, ki se je pripetila med potapljaškim urjenjem, skladno s sodno prakso ni sporno, da gre za nevarno dejavnost, zato je država objektivno odgovorna ne glede na krivdo, vložitev tožbe utemeljuje tožnikov pooblaščenec odvetnik Jožef Klavdij Novak iz Odvetniške pisane Čeferin. Poleg vsega delodajalec ni poskrbel za izpolnjevanje vseh pogojev, določenih v zakonu, saj propeler motorja ni imel ustrezne zaščite, sodelujoči niso prejeli nikakršnih navodil za zagotavljanje varnosti na čolnu, o vaji pa tožniku ni bilo znanega nič več kot to, kdo mu je pristojen dajati ukaze.

Urili so se v iskanju letalskih razbitih v jezeru. Simbolična fotografija. FOTO: Jure Eržen

Zahteva odškodnino v višini 161 tisočakov za (ne)premoženjsko škodo ter tisoč evrov mesečne rente od junija 2021. Država po drugi strani odgovornost zavrača in trdi, da se tožnik ni poškodoval med potapljaškim urjenjem, temveč zgolj pri običajni vožnji z gumi čolnom. Tega je upravljal član ekipe, ki pa ni bil ustrezno strokovno usposobljen za njegovo vožnjo, za kar pa da je bil odgovoren ravno tožnik, ki mu je neodgovorno predal krmilo, čeprav se je zavedal, da nima potrebnih izkušenj. Tožnik je bil namreč edini izmed članov ekipe, ki je bil strokovno usposobljen za potapljanje, preostali pa so zagotavljali le logistično podporo. Dejstvo, da propeler motorja čolna ni imel ustrezne zaščite, po mnenju države ne predstavlja opustitve varnostnih ukrepov, saj zaščita propelerja ni bila in še vedno ni izrecno predpisana kot obveznost lastnika čolna.

Izvedensko mnenje

»Ni dokazila, da je tožena stranka storila vse potrebno, da se prepreči ali omeji tveganja, ki lahko nastopijo na delovnem mestu tožnika pri delu oziroma pri vožnji s spornim čolnom,« pa je med drugim ugotovil sodni izvedenec s področja varstva pri delu, ki ga je sodišče pritegnilo v pravdo. Prav tako ni dokazila, da je tožena država z izvedenimi ukrepi in vedenjem, da čoln ni imel zaščitene elise propelerja motorja, vajo organizirala in izvedla tako, da bi vsaj ustno opozorila upravljavca čolna in potnike na nevarnost.

Sodelujoči bi morali, preden jim je bila dodeljena naloga oziroma pred prvo plovbo, prejeti izrecna navodila in opozorila, tudi to, da čoln nima zaščitene elise, čeprav je imel veljavno dovoljenje za plovbo, ki pa ne vključuje vidika tveganja s področja varnosti in zdravja pri delu. »Izrecna navodila bi morali prejeti, še zlasti ker so drugi takšni čolni slovenske enote civilne zaščite kakor tudi avstrijski čolni (v kolikor ni šlo za jet motorje), imeli zaščiten propeler motorja, pri čemer pa priče izjavljajo, da te zaščite pri drugih čolnih, zlasti avstrijskih, ni bilo,« je še zapisal izvedenec.

Čeprav stoodstotne varnosti ni mogoče zagotoviti, bi tožena stranka lahko in bi morala preprečiti nesrečo najmanj s kakovostnejšo organizacijo poteka vaje kot tudi z zaščito elise motorja. Brez narejene ocene tveganja varnosti in zdravja pri delu, ki jo morajo poznati in razumeti udeleženci, brez ustreznega strokovnega usposabljanja in dokazila o usposobljenosti, brez potrebne osebne varovalne opreme in varnostne opreme na čolnu, brez ustreznih navodil in nujno potrebnih opozoril pa ne moremo govoriti niti o doseženem minimumu spoštovanja načel varnosti in zdravja pri delu, je še sklenil izvedenec. Država se z njegovimi ugotovitvami ne strinja.