Ustvarjalna raba naj bo pravilo, ne izjema

Že vrabčki na strehah čivkajo, da večinoma uporabljamo razmeroma majhen delež možganskih sposobnosti. Zdi se, da smo se s tem kar sprijaznili, namesto da bi se trudili kaj spremeniti. Povrhu možgane prezaposlujemo z nalogami, ki nas ne vodijo do izpolnjenega življenja, na primer s tem, kateri nov film smo si ali si bomo ogledali, kaj bomo kupili, kako živijo slavni in razvpiti. Že res, da sodobna potrošniška družba ni naklonjena ustvarjalni rabi možganov, toda to še ne pomeni, da si je ne more privoščiti, če se nekdo tako odloči.

Uporabljajte jih čim pogosteje

Človek brez možganov ne bi bil moralno, ustvarjalno, uspešno in iskrivo bitje. Vendar ni dovolj, da jih zgolj imamo, moramo jih tudi čim bolj in čim pogosteje uporabljati, če nočemo ostati ujeti v nepomembnih malenkostih in biti obsojeni le na to, da se medlo odzivamo na spodbude iz okolja in poskušamo čim bolj mirno krmariti svojo barko. V nasprotnem primeru nas bodo obvladovali strahovi in bojazni, naše življenje bo bolj dolgočasno in klavrno, kot bi si želeli. Možganov ne smemo malomarno in neodgovorno zapravljati za nepomembne stvari.

Prezaposleni, vendar otopeli

Številni ljudje pa počnejo prav to. Ne skrbi jih skoraj nič, saj postajajo zaradi dejavnikov, ki odvračajo njihovo pozornost, otopeli. Življenje jim narekujejo dolgi seznami menda nujnih opravil, hitijo od opravka do opravka in zapravljajo svoje nevrone. Ker se niso naučili možganov usmeriti v ustvarjalnost, v iskanje koristnih zamisli, vrednih celotnega nabora nevronov, obtičijo v možganskem blatu, vse ustvarjalno bogastvo nevronov porabljajo le za to, da v svojem majhnem svetu tičijo na mestu, podobni so hrčku, ki se vrti v kolesu.

Trgovci nočejo, da preveč razmišljate

Kultura sodobne zahodne družbe pozdravlja tak sestop vladavine možganov, saj hoče, da se pečate z najnovejšim filmom, nepomembnimi novostmi, s trači ali z ugodnimi nakupi ter naložbami. Vsak del družbe vam hoče nekaj prodati in pritegniti vašo pozornost. Trgovci nočejo, da preveč razmišljate o svojih nadobudnih podvigih ali znanstvenih raziskavah, saj bi lahko spregledali njihovo najnovejšo ponudbo. Kako bodo prodajali izdelke, če ne dvignete telefona, ko vas kličejo? Čemu služijo njihovi elektronski oglasi, če ne preverite elektronske pošte vsakih nekaj minut? Vaše razmišljanje in razvijanje novih zamisli jih torej močno prikrajša za dobiček.

Odpor do razmišljanja

Ta odpor do razmišljanja se pojavlja doma, v šoli, med prijatelji in celo med partnerji. Starši naročijo otrokom, naj pospravijo svojo sobo, ne pa, naj si ustvarijo svojo podobo o zakonih, ki vladajo svetu. Učitelji zahtevajo, da se otroci to uro učijo matematiko, naslednjo pa zgodovino, ne pa, da raziskujejo s svojimi možgani in iščejo nove, čudovite ideje. Prijateljice gredo skupaj nakupovat ali na kosilo v dobro restavracijo, ne pa razmišljat. Prijatelji se dobijo za partijo kart ali da skupaj gledajo tekmo, ki je ne smejo zamuditi, ne pa, da bi se kresale iskre ob novih zamislih. Žena ne reče možu: »Dragi, greva za nekaj ur razmišljat!« Če bi o tej temi glasovali na referendumu, bi razmišljanje v potrošniški družbi zanesljivo prepovedali.

Predramitev

Na srečo pa lahko iz tega večinskega vlaka izstopite in se odločite za dejavnejšo rabo možganov. Najmodrejši filozofi zadnjega tisočletja so trdili, da si izpolnjeno življenje ustvarimo le tako, da prevzamemo odgovornost za to, kako uporabljamo svoje možgane. Od vas je odvisno, ali bodo ti otopeli ali pa jih boste spodbujali k ustvarjalnosti. Če se boste odločili za razvijanje možganov in bogastvo zamisli, boste razumeli bistvo stvari, kot ga izkusi le malo ljudi. Nekateri domnevajo, da je vrhunec napenjanja možganov napeta igra bridža ali reševanje križank. Njihova prava moč pa se pokaže v bogastvu idej, s katerimi poskušate spraviti v življenje svoj roman, začeti svoje podjetje ali pomagati rešiti znanstveno dilemo.

Nevihta možganov

Ideja za roman spodbuja vašo domišljijo in se spremeni v pravo možgansko nevihto, v kateri se iskre kar krešejo. Zamisel za spletni posel se vam porodi sredi noči, in če ji dovolite, se bo razrastla v pravo nevihto idej. Znanstveni problem vas zgrabi, in ko se mu prepustite, se vam vsuje prava poplava idej, kako bi ga bilo mogoče rešiti. Nevihta možganov pomeni popolno predramljenje nevronov v podporo ideji, ki jo nameravate gojiti ali raziskati, in je tako močna, da lahko postane plodna in ustvarjalna obsedenost. Z njo se ukvarjate v mislih, besedah in dejanjih, na primer s pisanjem, z iskanjem pisarne, ustvarjanjem svojega podjetja in podobno.

Stotič vam lahko uspe

Nevihta možganov sama po sebi ne pomeni finančnega uspeha. Z nekim znanstvenim problemom se lahko ukvarjate desetletje, pa ne najdete rešitve. Albert Einstein je dejal: »Razmišljam in razmišljam mesece in leta. Devetindevetdesetkrat je moja rešitev napačna, stotič pa mi uspe.« A ni vedno tako. Nevihta idej vam daje le možnost za uspeh, česar ne bi nikoli dosegli, če ne bi razmišljali, in ponos, da živite po svojih pričakovanjih.

Luč v temi

Razmišljanje je usoda. Teolog Tyron Edwards je rekel: »Misli vodijo do namenov, nameni se spremenijo v dejavnost, dejavnost ustvari navade, navade določajo značaj, značaj pa zapečati našo usodo.« Kadar mislite, živite dejavno. Če ne razmišljate o ničemer, ne bodite presenečeni, če se boste počutili prazne in vam bo v večini primerov spodletelo. Če razmišljate malo ali nič, se boste tako tudi počutili. Če vaši možgani proizvajajo le običajne misli, tudi vi ne morete biti drugačni. Če mislite, da možgane spodbujate s sanjarjenjem pri belem dnevu, z besednimi igrami ali s tem, da skrbite za tisoč malenkosti, je vaša usoda bolj ali manj jasna. Od tega, kako uporabljate možgane, je odvisno, kdo ste in kako živite.

Zaposlite se z idejami

Spodbujajte možganske nevihte, in to drugo za drugo, leto za letom. Ko boste možgane zaposlili z idejo, ki bo dovolj dozorela, da bo lahko obrodila sadove, dovolj velika, da bo napolnila avditorij, dovolj očarljiva, zapeljiva in zanimiva, da vas bo posrkala vase, bo pregnala ves dolgčas, osmislila vaše dneve in vam dala dodaten razlog za življenje. Trgovci si bodo lahko še tako belili glave, kako pritegniti vašo pozornost, pa jim ne bo uspelo, saj vas bosta varovali vaša sposobnost in želja po ustvarjalnem razmišljanju ter nevihti idej. Preveč boste zaposleni z razmišljanjem o čem pomembnejšem, da bi se ozirali na tako obrobne stvari.

Trditev, da možganov povprečno ne uporabljamo dovolj ali dovolj pogosto, je postala že povsem sprejemljiva puhlica. Očitno je večina ljudi zadovoljnih s tem, da uporablja le manjši odstotek svojih možganov, le toliko, kolikor je nujno za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb. Vsi pa le nočejo sodelovati v tej zaroti proti nevronom, nekateri razumejo pomen ustvarjalnega delovanja možganov in njihovega osebnega smisla. Možganske nevihte so luč, ki razsvetljuje temo, in toplota, ki ogreje človekovo srce.