Vam je všeč, kako je po novem videti Miklošičeva ulica? Nekateri že norijo (FOTO)

Na Miklošičevi cesti v Ljubljani se dogaja opazna sprememba. Mestna občina Ljubljana (MOL) je začela začasno preurejati eno bolj prepoznavnih mestnih ulic, s tem pa želi po lastnih pojasnilih spodbuditi aktivno mobilnost, dodati več zelenja ter več prostora nameniti pešcem in kolesarjem. A prenova, ki naj bi mesto naredila prijaznejše, je že razdelila javnost. Nekateri jo pozdravljajo, drugi opozarjajo na prometni kaos, daljše obvoze, smrad barve in po njihovem mnenju neposrečeno poslikavo.

Na Miklošičevi cesti so spremenili prometni režim, na delu med Tavčarjevo in Dalmatinovo ulico pa vzpostavili novo območje za pešce. Namestili so drevesa v korita in postavili klopice.  

Rdeči krogi brez posebnega pomena

Največ pozornosti je med mimoidočimi in uporabniki družbenih omrežij pritegnila poslikava vozišča. Na asfaltu so se pojavili izraziti rdeči oziroma rožnato-rdeči krogi, ki jih številni niso spregledali. Nekateri so se vprašali, ali nosijo kakšno posebno sporočilo, drugi so bili precej manj prizanesljivi.

Na Mestni občini Ljubljana pojasnjujejo, da gre za pristop tako imenovanega taktičnega urbanizma. To pomeni začasne, razmeroma preproste in cenovno dostopnejše posege v prostor, s katerimi mesto preizkusi drugačno rabo ulice. »Preureditev Miklošičeve ceste, ki je v teku, je začasna, približno dve leti. Nato bi se lahko lotili trajne, celovite preureditve prostora, če bodo takrat gradbena dela na javni infrastrukturi na območju okoli Potniškega centra Ljubljana že končana,« pojasnjujejo.

Rdeči krogi po navedbah občine nimajo posebnega simbolnega pomena. Njihov namen je predvsem opozorilni. »Namen poslikave je dodatno opozoriti voznike in druge uporabnike voznih površin na prehod za pešce, s čimer se izboljšuje pozornost voznikov, kolesarjev in uporabnikov skirojev do dogajanja na prehodu za pešce, kar povečuje občutek prometne varnosti v prostoru,« so pojasnili na MOL.

Na naše vprašanje, kdo si je zamislil vzorec in ali gre za edinstveno rešitev, odgovarjajo, da oznake same po sebi nimajo posebnega simbolnega pomena. Vzorec je zasnoval LUZ d. d., potrdili pa so ga na MOL. »Gre za vizualno zanimivo rešitev, ki udeležence v prometu dodatno opozarja na novo prometno ureditev, s čimer se povečuje pozornost in posledično tudi prometna varnost. Takšen pristop ni edinstven za Ljubljano, podobne prakse uporabljajo številna mesta,« še dodajajo.

Več prostora za pešce, klopi in zeleni otoki

Po načrtih MOL bo odsek od Trga OF do Pražakove ulice predstavljal vstopni del, kjer naj bi se prometni prostor postopoma preoblikoval v bolj umirjen javni prostor. Začasna ureditev predvideva poslikavo vozišča, s katero bodo poudarili novo kolesarsko ulico in umirili promet. Razširili bodo prostor za pešce, ob robovih ulice pa namestili urbano pohištvo, kot so klopi in stojala za kolesa, ter dodali zelenje v obliki zelenih otokov. Tudi trajna ureditev naj bi ohranila osnovni značaj ulice, a z delno zožanim cestiščem, več varnosti za pešce in novimi zelenimi površinami. Na občini poudarjajo, da želijo s tem izboljšati tudi mikroklimatske razmere na ulici.

A ravno tu se začnejo pomisleki stanovalcev in drugih uporabnikov tega dela mesta.

Nekateri idejo pozdravljajo, drugi zelo kritični

Med odzivi se najdejo tudi pohvale. Ena od stanovalk Miklošičeve je zapisala: »Sem stanovalka Miklošičeve in idejo ter izvedbo pozdravljam.« Podporo preureditvi izražajo predvsem tisti, ki si želijo manj avtomobilov, več prostora za pešce in mirnejšo ulico. Zanje je sprememba korak v smer mesta, kjer naj promet ne bi imel vedno prednosti pred ljudmi.

A precej glasni so tudi tisti, ki menijo, da je občina šla predaleč oziroma, da se s preureditvijo ni dovolj upoštevalo vsakdanjega življenja stanovalcev, dostav, hotelov in že tako obremenjenih okoliških ulic. »Popolni nesmisel. Se strinjam, da je treba preurediti Miklošičevo, ampak za Ljubljančane. Tole bo ob petkih in vikendih celo noč vpitje in alkohol.« Drugi opozarja, da zaprtje dela ulice ne pomeni nujno manj prometa, temveč le njegovo preusmeritev drugam: »Ali je bila prej narejena kakšna študija glede zaprtja tega dela Miklošičeve? Zaradi 100 metrov zaprte ceste je dovoz do City hotela, Hotela Union ali parkirišča Sanatorij Emona možen le po Gosposvetski cesti, kar pomeni, da je s strani Zaloške, Masarykove, Resljeve ali Kopitarjeve treba narediti dodatna dva kilometra po zatrpanih ulicah, kar ne pomeni umirjanja prometa.« Komentator opozarja tudi na Dalmatinovo ulico, kjer naj bi bil pas za avtobuse in taksije pogosto zaseden s stoječimi kombiji. Ob tem se sprašuje, ali bi bila rešitev možnost zavijanja levo s Slovenske ulice na Dalmatinovo.

»Kakšen kaos bo šele zdaj!«

Med ostrejšimi odzivi je tudi zapis stanovalke, ki meni, da stanje na Miklošičevi pred posegom ni bilo dovolj dobro preverjeno: »Teoretiki! A si je kdo pred tem mega projektom ogledal stanje in življenje na Miklošičevi cesti?! Kakšen kaos bo šele zdaj! Kje ste pa to rdečo barvo nabavili? Na razprodaji mogoče? Stanovalci smo se dušili v smradu, ko ste pobarvali! Super ekološko! Totalno ne podpiram!«

Podobno ostro je zapisala tudi druga komentatorka, ki dvomi v navedbe o izboljšanju mikroklime: »A res? A to, ko se bomo stanovalci cone 7 vozili po Tavčarjevi, Slovenski, Tivolski, Gosposvetski in Dalmatinovi, da bomo prišli na Kolodvorsko v krogih in z izpušnimi plini onesnaževali petkrat več, je po vaše izboljševanje mikroklime? Da o vonju te barve, ki po desetih dneh še vedno butne v nos, sploh ne govorim!«

Tudi tujci opozarjajo na omejen dostop

Med komentarji so se oglasili tudi tujci oziroma stanovalci, ki živijo v tem delu Ljubljane. Eden od njih je v angleščini zapisal, da živi na Miklošičevi, blizu hotela Union, in da ima zaradi sprememb težave z dostopom. »Sem stanovalec Miklošičeve ulice, živim blizu hotela Union, in da pridem do doma, moram narediti velik krog. Ali obstaja kakšna druga možnost dostopa? Res je neumnost tako zapreti glavno cesto. S tem nastaja še večji kaos. Tisti, ki tukaj živijo, razumejo problem.«

Drugi komentar, prav tako zapisan v angleščini, je bil še bolj neposreden: »Namesto da puščate park kot okras in tam postavljate klopi, samo zasedate ulico, kot da je to nekaj pametnega. Ljubljana je zdaj globalno mesto, ni več majhno mesto. Več je avtomobilov in prometa. Razmišljati bi morali, kako nadzorovati promet, ne pa ves čas ponavljati: moja tradicija, moja tradicija. Bodite praktični. Ponosni bi morali biti, da je vaša država zdaj globalno prepoznavna.«

»Poslikava Miklošičeve je ogabna«

Razpisal se je tudi Primož Lemež, zastopnik društva za e-mobilnost, ki je opozoril, da območja, zaprta za promet, niso nujno samodejno varna in prijetna. Kot primer je navedel Petkovškovo nabrežje, kjer se po njegovih besedah srečujejo pešci, kolesarji, električni skiroji, dostava in mestne službe. »Ko se z vnukom sprehajam po Petkovškovem nabrežju, ga moram precej bolj trdno držati za roko kot na pločniku prometne ceste. Ne samo vlakec, tudi kavalirji se vozijo, da o smetarjih in ostalih režijskih službah ne govorim. Potem so tu kolesarji, ki jih delim na dva dela: na kamikaze in kolesarje. Če ti kolesar zbije štiriletnika, je hudo, če ti ga kamikaza, je lahko usodno. Potem so tu Woltovi vesoljci, ti so itak iz druge galaksije, in nenazadnje električni skiroji.«

Po njegovem mnenju je tudi razprava o Miklošičevi hitro pokazala razkol med tistimi, ki v mestu živijo, in tistimi, ki ga uporabljajo drugače. »Pri Miklošičevi je bilo jasno, da smo tisti, ki živimo v mestu, proti zapori, drugi pa so bili za zaporo.«

Najbolj enotni pa naj bi bili po njegovem pri oceni poslikave: »Ampak o eni stvari pa smo se 100-odstotno strinjali: da je poslikava Miklošičeve ogabna! Seveda nismo specialisti za estetiko, umetniki ali poznavalci umetnostne zgodovine. Ko bi bila ta poslikava vsaj zelena ali modra, ampak ogabno rozasto-rdeča.«

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek.