Veliko hrupa, a malo škode

Potegavščina, kakršno si kdo privošči na tuj račun za prvi april, je po ljudskih šegah včasih zapovedano obredno vedenje. Je nepogrešljivo pri marsikaterem prazniku, posebno pogosto je pri slavjih, ki zahtevajo tudi šemljenje, na primer med nočnim bedenjem ob kresnem ali velikonočnem ognju. Prvine takšnega vedenja najdemo tudi v nekaterih družinskih obredih, na primer svatbi in pogrebu, pa tudi v obredih, s katerimi so pospremili odhod mladeničev v vojsko. Zapovedane obredne potegavščine so poznali vsi slovanski narodi, najbolj ustaljene pa so bile v obredih vzhodnih in zahodnih Slovanov.

Odnašali so kmetijsko orodje z dvorišča

Pogosto je potegavščina temeljila na tem, da je nekdo nekaj na skrivaj vzel in skril tako, da tega drug zlepa ni našel. Predvsem fantje so tako z dvorišč odnašali ali odvažali orodje za oranje (brano, ralo, plug), različna prevozna sredstva in njihove dele (vprežni voz, sani, čoln, ročni voziček, kolo idr.), orodja in naprave (ročni mlin, kolesa, tolkače za možnarje, panje, sode, korita, klopi, košare, lestve), celo drva za kurivo, stara oblačila ali oblačila, ki so se sušila na vrvi, obutev, slamo, prejo in drugo.

Niso jih odtujili

Predmetov niso odtujili, torej spravili zase, ampak so jih odnesli na kraj, kjer jih oni, ki so mu bili odvzeti, lahko najde, vendar se mora pošteno naprezati, da jih. Lahko so jih odnesli na tuje dvorišče, na kraj vaške poti, bližnje križpotje, celo iz vasi, na njivo, k reki, v gozd, na planino, na pokopališče, v luknjo na ledu, v vodnjak ipd. Včasih so predmete dali na kraj, ki ga je bilo onemu, ki mu je bilo kaj vzeto, sicer lahko opaziti, vendar mu je bila ta reč težko dostopna. Orodje, na primer, so vrgli na streho ali drevo, tudi v grmovje.

Tako odtujene predmete so kdaj prevrtali, sklatili, razmetali, zlomili, razbili na kose, plug ali vprežni voz sežgali, zložena polena, pripravljena za zimo, razmetali, razkopali skladovnice sena, polomili leseno ograjo, sneli vhodna vrata s tečajev ali jih s čim zatrpali, podprli, zaklenili, zavezali, dimnik so zatrpali s steklom, slamo ali krpami, okna, zidove, vratca in verige na vratih zamazali s katranom, sajami, kredo, glino, blatom ali smetmi.

Na glavni ulici ali cesti so iz ukradenih stvari naredili barikade, čez ulico ali od hiše do hiše so napeli vrv ali nit, gospodarju so iz hleva odpeljali živino, jo privezali na vhodna vrata ali jo nagnali z dvorišča, jo strašili s hrupnim udarjanjem po loncih, ponvah in drugih železnih predmetih, rožljali z verigami pod okni, na vrata so jim privezali ropotulje in raglje vseh vrst, jim nameščali strašila, lutke in podobno. Po uničevalni naravi, času in kraju uporabe pa tudi po značilnih motivih (preganjanje čarovnic, strašenje, postavljanje pregrad za nečiste sile) so take potegavščine podobne drugim obredom preganjanja in uničevanja nečistih sil, na primer odganjanju zime, čarovnic, rusalk ali bolezni.

Praviloma se s takimi potegavščinami ukvarjajo fantje, včasih pa jim dekleta šalo vrnejo, bodisi naslednjo noč ali ob naslednjem prazniku.

Iz maščevanja

Objestnejša dejanja so bila najpogosteje naperjena proti sosedom, neporočenim dekletom ali tistim, ki so zavrnila snubce. Nagajanje sosedom je imelo čarni in varovalni pomen, zato se prizadeti niso jezili na mladino, ampak so bili, nasprotno, užaljeni, če so jih obšli. Naslednje jutro so gospodarji po vsej vasi iskali odtujene stvari ali jih vlekli iz kupa, kamor so jih fantje ponoči nagrmadili. Pri dekletih se je takšno nagajanje nanašalo na zakonski stan; vrata na dvorišču dekletove hiše so sneli in jih odnesli na dvorišče mladeniča, ki ji je bil všeč ali je bila ona njemu, ali pa so od fantove do dekletove hiše napeli nit ali prejo. Takšne potegavščine so značilne predvsem za zahodne Slovane, Zakarpatje in sever Rusije.

Pri zahodnih Slovanih so takšne šale v glavnem povezane s praznovanjem novega leta, redkeje z božičem in drugimi prazniki, še manj pogosto s pustnim časom, predvsem pepelnično sredo, ali prvim majem. Pri vzhodnih Slovanih so novoletne potegavščine posebno značilne za Ukrajino in sever Rusije, v Belorusiji pa so take običaje poznali predvsem poleti, ob kresu.

Zelo pomanjkljiva pa so pričevanja o takšnih obrednih šalah pri južnih Slovanih. Nekatere so poznali v pustnem času, ko so maskirani fantje v zahodni Bosni zagradili vrata z drvmi, če jih lastnik ni dovolj lepo pogostil in so se mu torej za negostoljubje maščevali s tem, da ni mogel iz hiše. Vendar pa tam prevladujejo druge oblike zabave, trkanje, ropotanje, boji in pretepi, objestne šale, obredna kraja živil iz hiše in podobno. Najbližji obrednim potegavščinam so običaji iz severne Dalmacije, ki jih imajo navado delati ob prvem maju, ko gredo fantje po vasi in si prisvojijo vse, kar dosežejo, predvsem orodje in vozove, in jih premeščajo z enega dvorišča na drugo.