Zlodeje je ustvaril bog

Po ljudski veri je nečiste sile ustvaril sam bog. Nastale naj bi iz njegovega odseva v vodi ali pljunka, iz angelov, ki so se mu izneverili ali grešili zoper njega, zaradi česar jih je izgnal iz raja na zemljo ali v pekel. Veljalo naj bi tudi, da je satan ustvaril svojo armado nečistih sil. Ponekod so jih imenovali angeli z rogovi ali bogovi z rogovi. Po še eni izmed različic pa vsa demonska bitja izvirajo iz nečistih pokojnikov, na primer iz duš ljudi, ki so umrli nasilne, nenaravne smrti, samomorilcev, nekrščenih otrok ali otrok, ki so jih starši prekleli, in ljudi, ki so se jim ljudje odrekli, za svoje pa so jih vzeli gozdni duh domovoj, vodenjak ali rusalke. Med mnogo Slovani je bila razširjena tudi vera, da se hudič lahko izleže iz jajca, če ga kdo dovolj dolgo nosi pod levo pazduho.

Povsod so

Nečiste sile živijo povsod, najraje pa se zadržujejo na nečistih krajih – neprehodnih gozdovih, močvirjih, v grmovju, na razpotjih, pod mostovi, na robu vasi, v grapah, na pečinah, okoli izvirov v temačnih soteskah, pa tudi v nečistem drevju, na primer suhi vrbi, orehu ali hruški. V hiši se skrivajo v kleti ali na podstrešju.

Ljudem so najnevarnejše v nečistem delu leta ali dneva, ob poganskih dnevih pred božičnimi prazniki, na kresno noč, opolnoči (gluha noč), od sončnega zahoda do vzhoda, ob nečistih obdobjih življenja, na primer od otrokovega rojstva do njegovega krsta.

Izdajata jih stas in glas

Po izročilu imajo neizrazito, zamegljeno in gnetljivo podobo, nekatere jo lahko tudi poljubno spreminjajo. Gozdni duh jo hitro in močno – lahko je večji od gozda, drugi manjši kot trava. Rusalke se navadno kažejo kot mlada dekleta, hišni duh pa kot človek ali žival. Nečiste sile imajo lahko podobo starca ali ženice, ženske, dekleta, moškega, fanta ali otroka, od ljudi pa jih ločimo po tem, da imajo neko posebnost, zašiljeno glavo, rogove, rep, živalske noge, kopita, dojke kot vimena, na hrbtu nimajo kože, so brez kosti, izdaja jih velika glava, so kosmati, dlakavi, imajo povsem črno dlako in podobno. Človeku podobne nečiste sile so lahko gole ali pa nosijo črna ali bela oblačila s pomembnimi podrobnostmi: zašiljeno kapo, vojaško suknjo s svetlečimi se gumbi. Lahko se kažejo tudi v živalski koži: lisice, veverice, psa, mačke, zajca, svinje, miši, žabe, kače, ribe ali srake. Prevzamejo tudi podobo reči, klobčiča niti, kopice sena, kamenja, ognjenih zubljev, vode ali prahu, kolesa, nevihte.

Izdaja jih tudi glas; lahko imajo močan, zamolkel glas, ropotajo, treskajo, tolčejo ali stokajo. V primerjavi z ljudmi se drugače premikajo – brzijo sem ter tja, vrtoglavo krožijo ipd. – in vedejo, kar naprej veseljačijo, popivajo, kartajo in prirejajo gostije. Rusalke, recimo, plešejo, pojejo, se gugajo na drevesih in si češejo dolge lase. Gozdni duh pase volkove, plete opanke in ima majhne otroke, hišni duh pa lahko varuje živino.

Dobro in zlo

Naj je slišati še tako nenavadno, saj so nečiste sile vendar hudobne, je njihov odnos kdaj tudi dober. Že res, da prevladujejo zli demoni, ki človeku delajo škodo, kjer koli in kakor koli lahko, toda ljudsko izročilo pripoveduje tudi o tem, da kateri duh, na primer hišni, človeka nauči čarati ali mu varuje živino.

Običajno pa se ljudje nečistih sil, ker jim te lahko hudo škodijo, bojijo že omenjati. Če že morajo imenovati katerega demona, hkrati, da jim ne bi škodil, pljunejo, se prekrižajo ali ne izgovorijo njegovega imena, le nakažejo, katerega imajo v mislih. Imenujejo ga baba, ded, mati, sestrica ali gost.

Hudobni demoni strašijo s hrupom – stokajo, loputajo, ropotajo –, dotikom – človeka se dotaknejo z dlakavo šapo, ga v snu davijo in dušijo. Zapeljejo ga na napačno pot, v neprehodno močvirje, delajo nered, prevračajo in premikajo predmete, nad ljudi prikličejo bolezni, zapeljujejo jih v greh in napeljujejo k samomoru, ženske zaradi njih zblaznijo, ugrabijo jim otroke in jih zamenjajo, mučijo živino ali ji odvzamejo mleko. Gozdni duh, na primer, zavede ljudi in živino na napačno pot, hišni duh pa jih straši s trkanjem, dotikom, vampir ženske spravi v blaznost, boginke kradejo in zamenjajo otroke.

Varstvo

Po ljudskem verovanju je pred nečistimi silami človek varen, če ne gre na nečiste kraje, se na nekatere dneve ne kopa v reki, opolnoči ne gre iz hiše, ne pušča odprtih posod z vodo in hrano, pokriva zibelko, ob izbrani uri dneva zapira krušno peč, okna in dimnik, ob nekaterih dnevih prekrije vsa ogledala pri hiši. Varuje se tudi z vsakodnevno molitvijo in tako, da okoli sebe (doma) s čim zariše čarni varovalni krog, ris.

Pregnati jih je mogoče s križem, ki se ga bojijo, odžene jih tudi petelinje petje. Strah v kosti jim nažene, kdor jim pripoveduje o čudnem dogodku, na primer poroki med bratom in sestro, o deklici, ki je povila dete. Za branjenje pred nečistimi silami je dobro pri sebi imeti mak, pelin in koprivo, pa tudi ostre predmete, ki bodejo in sekajo.