Banjaluka je raj za nogometaša Gregorja in Sandija

Glavno mesto Republike Srbske je tudi mesto slovenskih nogometnih fantov! Tudi v sinočnjem prvem dvoboju med domačim Borcem in ljubljansko Olimpijo v dodatnih kvalifikacijah za napredovanje v osmino finala konferenčne lige sta bila v domačem moštvu dva Slovenca, Sandi Ogrinec in Gregor Bajde. Oba nekoč vijolična nogometaša, ki sta imela jeseni še družbo v tretjem Mariborčanu Aleksu Pihlerju, nista skrivala zadovoljstva nad tem, da ju je nogometna pot zanesla tudi v Bosno in Hercegovino.

Pred leti je za Borac že igral zdajšnji športni direktor Kopra Ivica Guberac, v prejšnji sezoni tudi Janez Pišek. Toda najslavnejši slovenski nogometaš pri Borcu prihaja še iz obdobja nekdanje Jugoslavije. Ljubljančan Suad Beširević je med letoma 1985 in 1989 zabijal gole in bil tudi član moštva, ki je leta 1988 senzacionalno osvojilo naslov jugoslovanskega pokalnega prvaka po zmagi proti takrat enemu od najboljših evropskih klubov Crveni zvezdi.

Legendarnega in žal prezgodaj umrlega Iztoka Puca so v rokometnega velikana svetovnega formata izbrusili v Banjaluki. FOTO: Jure Eržen

Medtem ko je Sandi Ogrinec že nepogrešljiv v udarni ekipi, je Gregorja Bajdeta na začetku sezone ustavila poškodba. Pozimi se je nekdanji napadalec Celja, Maribora in Brava vrnil v prvo moštvo.

»Strgal sem si ligamente v gležnju. Zdaj sem zdrav, pozimi sem opravil priprave, tudi zabijal gole na tekmah za trening, tako da zdaj le še čakam na to, kdaj mi bo trener ponudil priložnost. Kar dobro sem ga izzval,« je pred tekmo svoj položaj v moštvu razkril 30-letni Hotičan, ki je že igral v ligi prvakov.

Njegovo banjaluško nogometno poglavje se ni začelo po željah, toda kljub temu ga je mesto s približno 250.000 prebivalci ob reki Vrbas navdušilo. Še posebej tamkajšnje sproščeno življenje in bliskovit razvoj.

Hrana bistveno cenejša kot v Sloveniji

»Ko sem prišel, me je najbolj presenetilo to, koliko se gradi. Banjaluka je res veliko gradbišče. Živim v strogem centru in bližini štadiona, veliko je parkov z otroškimi igrali. Na to sem še posebej pozoren, odkar me obiskujeta srčna izbranka Nuša in hčerka Flora. Ostali sta v Mariboru, saj Flora hodi v vrtec. Menim pa, da je Banjaluka prijazno mesto za mlade družine,« z res lepimi besedami o mestu govori Bajde, ki spoznava tudi športne zakonitosti nekoč tudi enega od najbolj rokometnih mest v Jugoslaviji. Borac je v enega od najboljših rokometašev na svetu vzgojil Šoštanjčana Iztoka Puca, zagotovo najslavnejšega Slovenca v Banjaluki. Za njim tudi Slovenjgradčana Tetteyja Banfra.

Banjaluka se hitro razvija. FOTO: Tomi Lombar

Mestna športna razglednica je vendarle v znaku nogometa. A tudi tukaj ima Borac, kot je povedal Gregor, podobno vlogo, kot jo imajo klubi v Sloveniji. »Na domačih tekmah je malo gledalcev, razen ko so derbiji. Kadar prideta Željezničar ali Sarajevo. Le evropske tekme nekoliko bolj zapolnijo tribune.«

Do konca sezone ima Bajde pogodbo s klubom – z možnostjo podaljšanja za leto dni. Ne skriva, da bi rad ostal še vsaj sezono.

»Če se strinjava oba,« je priznal in dodal: »Ne le zaradi počutja, tudi športni izzivi me vlečejo. Upam, da bom dobil priložnost. Borac je odličen klub, igralci smo med seboj povezani in se izvrstno razumemo.«

Še en stari znanec s slovenskih igrišč se je tukaj dobro znašel, nekdanji ljubljenec Olimpijinih navijačev Stefan Savić.

»Z njim se veliko družim. Njegovi spomini na Olimpijo so lepi, zelo spoštljivo govori o obdobju, ko je igral zanjo,« je odkril Gregor, ki se, kot mnogi drugi Slovenci in ljubitelji gastronomije, tu ne more upreti dobrotam z žara.

»Vse, kar pride z njega, je okusno,« je s kančkom grenkobe, ker na njegovem jedilniku vendarle prevladuje športna prehrana, pripomnil Gregor. Velja dodati, da na okusno jedačo in pijačo vabijo tudi krepko nižje cene, ki so vsaj za polovico nižje kot v Sloveniji.