Gorazd Pogorelčnik po Planici: Ne morem dati druge ocene kot petico

S planiškim spektaklom se je minuli konec tedna iztekla olimpijska sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih, pod katero je črto potegnil tudi Gorazd Pogorelčnik. Vodja panoge pri Smučarski zvezi Slovenije jo je zlasti po zaslugi skupnih zmagovalcev Domna in Nike Prevc ocenil kot odlično, se pa strinja, da stanje v ozadju ni ravno rožnato.

Kako bi po šolsko ocenili sezono?

»Ne morem je drugače kot s petico. Na koncu koncev je to najuspešnejša zima za slovenske smučarske skoke v zgodovini po številu kolajn, lovorik, zmag in stopničk, ki sta jih dosegla predvsem Domen in Nika. Res pa je, da v ozadju ne teče vse tako, kot bi si želeli.«

Kateri uspeh vam osebno pomeni največ?

»Po mojem mnenju je najtežje osvojljiva lovorika skupna zmaga na novoletni turneji. Za zlatega orla je treba biti namreč št. 1 v seštevku štirih tekem v kratkem času, in to na različnih skakalnicah. To tekmovanje lahko v svojo korist odloči le skakalec, ki je v določenem obdobju res najboljši. Presenetljivih zmagovalcev na turneji, na kateri je treba biti vrhunsko pripravljen tako na psihični kot tudi telesni in tehnični ravni, načeloma ni.«

Ima za vas zlati orel večjo težo kot veliki kristalni globus?

»Ne bi rekel, da ima večjo vrednost, ker ju je težko primerjati med seboj. Za veliki globus je treba biti odličen vso sezono. Na velikih tekmovanjih, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre, se dogajajo presenečenja. Na letošnjih OI je, recimo, presenetil mladi Poljak Kacper Tomasiak, ki je osvojil kar tri kolajne, česar nihče ni pričakoval. Toda igre so na sporedu vsaka štiri leta. Kdor je na njih na določen dan najbolje razpoložen, skoči v zgodovino. Nam se je tudi v Predazzu s štirimi odličji izšlo zelo dobro, pri čemer je Domen osvojil naslov olimpijskega prvaka, zlato lovoriko pa si je priskakala tudi naša mešana ekipa. Zaradi teh dosežkov smo lahko več kot zadovoljni.«

Kako zelo vas je stisnilo pri srcu med poskusno in finalno serijo na moštveni tekmi v Planici, na kateri se je Domen le za las izognil padcu?

»Zelo. Ko sem bil med poskusno serijo na sodniški tribuni in spremljal Prevčev nastop, sem bil vesel, da je normalno pristal na nogah. V naslednjem trenutku sem pomislil na to, kako je Domen dojel in začutil ta skok (80 m). Spraševal sem se, ali ve, zakaj je prišlo do te napake, in kakšne posledice bo to pustilo pri njem. Ko pogledaš celotno sezono, je nekako normalno, da pride tudi do tega, da občutki na skakalnici niso več optimalni. Zagotovo je bil najbolj obremenjeni skakalec v olimpijski zimi. Ne smemo pozabiti, da je skoraj vso sezono nosil rumeno majico. To je primerljivo z nošenjem rumene majice na kolesarski dirki po Franciji. Tudi Domnu so številne obveznosti vzele veliko časa in energije. Da je zdržal do Planice, je zame vredno vsega občudovanja.«

Z Luko Steinerjem, predsednikom SZS, in Tomažem Šušteršičem, generalnim sekretarjem pri OK Planica, je imel Gorazd Pogorelčnik tudi na finalu sezone obilo razlogov za veselje. FOTO: Leon Vidic

Kako pa ste doživeli Nikin polet do novega ženskega svetovnega rekorda?

»Jasno mi je bilo, da bo težko ali skoraj nemogoče izboljšati moški svetovni rekord, hkrati sem vedel, da lahko pade ženski. Skok oziroma polet, ki ga je prikazala Nika, je bil vsekakor eden od njenih najboljših v tej sezoni. Prav tako sem ga videl s sodniškega stolpa. Ko je priletela mimo nas, je bila tako visoko, da sem stopil korak nazaj, ker bi lahko odjadrala tudi 250 metrov daleč. Odzvala se je odlično, v zadnjih 30 metrih je rahlo popustila, da je lahko nato relativno normalno doskočila. To ni bil 'le' polet za 242,5 metra, po mojem bi se lahko približala celo 250 metrom, tako zelo je bil dober. To je bil še eden od zgodovinskih mejnikov, ki sta jih dosegla z Domnom. Zelo sem vesel, da imamo zdaj oba svetovna rekorda v Planici.«

Težave v ozadju, ki ste jih omenili, so se pokazale tudi na moštveni tekmi, na kateri je slovenska ekipa pristala na petem mestu. Brez močnega četrtega, petega moža je težko poseči višje, kajne?

»Pravzaprav se nam je to poznalo že skozi vso sezono. V prejšnji zimi smo imeli skakalce, ki so lahko zakrpali to luknjo. Ko je v krizo padel Lovro Kos, smo resnično ostali brez močnega četrtega moža. Viden napredek je naredil Rok Oblak, Žak Mogel bi bil lahko dodana vrednost, vendar bo moral narediti korak naprej tudi na tekmah, kajti na treningih pogosto skače zelo dobro – za dvajseterico v svetovnem pokalu. Ko se enkrat tam ustališ, lahko začneš hitro dosegati še boljše rezultate. Zagotovo bo treba v ozadju okrepiti strokovni kader, dva trenerja sta morda v tem trenutku, ko je treba pokrivati toliko različnih področij (tehniko, gibalne sposobnosti, psihično stanje posameznikov, opremo), že premalo. Zaradi tega bomo morali dodati tretjega strokovnjaka, da se bodo lahko trenerji bolje posvetili vsakemu posamezniku, kot se lahko zdaj.«

Kako je s pokrovitelji in proračunom?

»Ker se je končalo štiriletno olimpijsko obdobje, bo konec aprila poteklo več pogodb. Z večino sponzorjev smo se že dogovorili za nadaljevanje sodelovanja, ne pa še z generalnim pokroviteljem Gorenjem, s katerim se že zavzeto pogajamo dva meseca, tako da nas na tem področju čaka še kar nekaj dela. Glede na to, da se je povečal oglasni prostor na tekmovalni opremi, si želimo, da bi pridobili še kakšnega sponzorja. V pravkar končani sezoni je proračun za skoke in nordijsko kombinacijo sicer znašal 3,4 milijona evrov, če bomo želeli naš sistem še nadgraditi, bomo potrebovali še dodatnih pet do deset odstotkov sredstev.«

Pogodbi pa bosta potekli tudi glavnima trenerjema Robertu Hrgoti in Juriju Tepešu. Ju boste podaljšali?

»Pogovori o tem že potekajo in načeloma smo se z obema že dogovorili. Rešiti moramo le še nekaj malenkosti, ki so sicer nujno potrebne, da bomo lahko normalno startali v priprave za novo sezono.«