Hobotnica iz Gerečje vasi lovila Olimpijine strele

Čudovit fant, kot je svojega vratarja pohvalil trener Dušan Kosić, morda niti ne bi bil junak, če bi njegovi kolegi v prvem polčasu dosegli še gol ali dva, toda Matjaž Rozman je na koncu prvega šampionskega derbija v 27. krogu sprejemal čestitke: ob strelcu gola Mitji Lotriču za minimalno zmago z 1:0 je bil nesporno prvi mož med zmagovalci, saj je v drugem polčasu rešil, kar se je rešiti dalo. Endriju Čekičiju je ubranil celo enajstmetrovko.

Štajerec z Dravskega polja, iz Gerečje vasi, je v slogu svojih let (33) prevzel odgovornost in celjske jurišnike popeljal do zmage, ki je devet tekem pred koncem še bolj zaostrila boj za prvaka. »Prvenstvo smo zakuhali,« je povedal nekoč sila obetavni vratar, ki je bil tudi del ambicioznega projekta ljubljanskega Interblocka. Kar je pomenilo, da je bil med najbolj nadarjenimi v Sloveniji.

»Oče Marjan je glavni krivec. On me je spravil na igrišče, da sem postal nogometaš in vratar. Šel sem skozi vse Aluminijeve selekcije, v Ljubljano sta me zvabila tedanji trener Dragan Skočić in trener vratarjev Luka Grešak. Mislim, da me je priporočil Janko Veselič, ki je odšel k Mariboru, v Kidričevo pa je prišel Herbert Vabič. Tudi on me je veliko naučil,« je zmago posvetil tudi prejšnji teden preminuli vratarski legendi vijoličnih.
 

V Nemčiji ni dobil priložnosti

Toda pot od nadarjenosti do zrelega vratarja in enega od najboljših v 1. SNL je bila dolga. V tej sezoni je po mnenju mnogih celo najboljši čuvaj mreže. Po Interblockovi izkušnji ga je pot vodila v Nemčijo k moštvu Greuther Fürth, potem znova v Slovenijo, pred Celjem pa še na Hrvaško v Koprivnico k Slavenu.


»V Nemčiji nisem dobil priložnosti, bil sem tudi premlad. Na Hrvaškem mi je šlo zelo dobro, imeli smo odlično moštvo, igrali v finalu pokala, potem se mi je iztekla pogodba. Želel sem nadaljevati v tujini, a se ni izšlo. Potem je prišla celjska ponudba,« se je kratko in jedrnato sprehodil od prvih korakov do še zlepa ne zadnjih.

»Ta zrelostni in kakovostni preskok zagotovo naredijo leta. Z njimi in s tekmami pridejo drugačni občutki, bolje predvidevaš, se postavljaš in tudi več časa posvečaš analizi. Tudi za dvoboj z Olimpijo smo se pripravili na strele z bele točke. Pod drobnogled smo vzeli strelce Luka Menala, Anteja Vukušića in Endrija Čekičija. Ne bom trdil, da sem vedel, kam bo Čekiči streljal. Odločitev, kam se bom vrgel, je bila trenutna. Hvala bogu je bila pravilna,« je razkril podrobnosti z derbija, ki mu sledi nov in bržkone še zahtevnejši jutrišnji v Murski Soboti.
 

Z Muro imajo še neporavnane račune

»Res je, še težja tekma nas čaka, vsaka je za nas nov izziv. Smo pa nanj pripravljeni. V zadnji četrtini bo pomembna prav vsaka tekma, vsaka točka bo vredna veliko. Tri bi bile sijajne, ena pa dovolj, če bi potek tekme šel po soboških taktih. Sem optimist, ker smo postali moštvo, ki se ne obremenjuje z drugimi, pač pa le s seboj. Dovolj smo zreli in sposobni, da lahko osvajamo točke brez lepote v igri,« je poudaril najstarejši član najboljše enajsterice, ki se zaveda, da je Mura znova tekmec, ki lahko kroji celjsko usodo.


»Je že tako, ampak menim, da bo vsaka tekma prelomna. Jutrišnja se razlikuje le po tem, da imamo še nekaj neporavnanih računov,« je zaokrožil najboljši posameznik derbija.