Jurij Tepeš iskreno: Takšne stvari je težko gledati

Jurij Tepeš, ki je lani prevzel vodenje slovenske ženske reprezentance v smučarskih skokih, je v prejšnji sezoni z Niko Prevc osvojil tako rekoč vse, kar se je na skakalnicah in letalnici v Vikersundu osvojiti dalo. Zaveda se, da bodo pričakovanja tudi v olimpijski zimi velika, sam pa noče na nikogar posebej pritiskati.

Zdaj je z mislimi predvsem pri sklepnem dejanju velike nagrade FIS konec tedna v Klingenthalu.

Kaj si obetate od finala poletne različice svetovnega pokala na Saškem?

»Zaradi novih tekmovalnih dresov, ki jih moramo spraviti skozi kontrolo za zimsko sezono, bo zadnje tekmovanje za veliko nagrado zelo živčno. Upam, da bodo tekmovalke čim manj občutile stres. Čeprav smo v obdobju priprav, pričakujem od svojih varovank v Klingenthalu čim boljše skoke. Kljub temu, da so ti zaradi napornih treningov v zadnjem času zagotovo malce slabši. A predvidevam, da so tudi v drugih reprezentancah v podobnem položaju.«

Ali ocenjujete, da bo konkurenca zaradi odsotnosti Marite Kramer in Jacqueline Seifriedsberger, ki sta sklenili športno pot, ter Eve Pinkelnig in Alexandrie Loutitt, ki sta se poškodovali v Predazzu, v prihajajoči zimi dosti slabša?

»Rekel bi, da ne. Če se ozrem na preizkušnje v Predazzu, so bile skakalke tam zelo skupaj. Poleg tega se nam je pridružilo kar nekaj nordijskih kombinatork, ker same nimajo tekme na olimpijskih igrah. Vemo, da znajo nekatere zelo dobro skakati. Zagotovo Klingenthal še ne bo povsem merodajen za ocene, saj se morajo vse tekmovalke še navaditi na novo opremo. Nekatere jo bodo prej usvojile in se ji prilagodile kot druge. Zima bo pokazala, kje smo in kakšne so razlike.«

Kako ste vi videli generalko za OI 2026?

»Na račun srednje naprave je bilo kar nekaj pripomb. Mi na srečo nismo imeli težav, kar kaže na to, da so dekleta dobro telesno pripravljena. Tudi Nika Vodan, ki so ji v začetku leta operirali koleno, ni imela večjih preglavic, kar potrjuje, da je dobro okrevala. Po tekmah smo se sicer za tri dni vrnili na trening v Predazzo ter še bolj spoznali in osvojili tamkajšnjo veliko skakalnico, ki je malo posebna. Zaletišče je morda na nek način podobno tistemu v Bischofshofnu. Naprave, ki v naletu nimajo radiusa, so zelo redke. Na to smo se poskušali čim bolj prilagoditi.«

Nika Vodan je dobro okrevala po operaciji kolena. FOTO: Blaž Samec

Za tiste priprave ste ujeli zadnji vlak, kajti potem so skakalnici zaprli zaradi nadaljnjih popravkov, kajne?

»Za to, da se bomo vrnili v Italijo, smo se odločili sredi ponedeljkovega kondicijskega treninga. Popoldne smo se spet usedli v kombi in se odpeljali nazaj proti Predazzu. Upali smo, da bodo center zaprli kakšen dan pozneje, vendar pa se nam ta želja ni uresničila.«

Kako pa ste doživeli padca Pinkelnigove in Loutittove?

»Takšne stvari je težko gledati. Zagotovo svoj del krivde za to nosijo pravila, ki so jih sprejeli spomladi. Navsezadnje so jih potem spremenili in kombinezone za dekleta spet malo povečali. Upam, da do tega pozimi ne bo več prihajalo in da se bomo vendarle nehali pogovarjati o tem.«

Koliko bodo novi dresi spremenili ženske skoke?

»Po mojem bodo dekleta pristajala z manjšo silo, čeprav hitrosti ne bodo (dosti) nižje. Verjamem, da bodo tiste, ki bodo skakale in letele daleč, lažje doskočile, ker naj bi bila – takšen je načrt – krivulja leta nižja.«

Nika Prevc je pod vodstvom Jurija Tepeša v prejšnji zimi kot za stavo nizala zmage. FOTO: Voranc Vogel

Kako ste bili sicer zadovoljni z nastopi svojih varovank v Predazzu?

»Obe Niki, tako Prevčeva kot Vodanova, sta vse poletje skakali zelo dobro, prijetno pa sta presenetili Tinkara Komar in Maja Kovačič ter tudi na papirju izpolnili status članic reprezentance A. Zelo slabo poletje pa ima za seboj Ema Klinec. Upam, nam bo uspelo njeno skakanje do zime dvigniti na višjo raven.«

Kaj lahko poveste o pripravljenosti Nike Prevc?

»V prvem delu poletne sezone smo se pri njej ukvarjali predvsem z opremo, saj ji nova pravila nikakor niso ustrezala. Zaradi tega smo morali spreminjati tudi njene smuči, da smo proti koncu vendarle našli prave nastavitve. Ker se zdaj vračamo na drese, ki so podobni lanskim, me ne skrbi. Imam dober občutek. Vemo, kaj moramo delati, zato upam, da se ne bomo preveč lovili.«

V ekipi ste s Tino Erzar in Tajo Bodlaj ostali brez dveh zelo obetavnih skakalk. Kako to vpliva na vzdušje?

»Zagotovo ne najbolje. Upali smo, da bodo lahko zdravniki v Tininem primeru, pri kateri so izvidi potrdili prisotnost anevrizmalne kostne ciste v vratnem vretencu, rešili težave z operacijo, vendar pa bi bil poseg na tistem mestu prenevaren. Okrevanje bo trajalo zelo dolgo, ali se bo lahko sploh še kdaj ukvarjala s športom, pa bo pokazal čas. Za nas je bilo to res zelo težko sprejeti. Na koncu koncev smo skupaj 300 dni na leto. Ko se to zgodi nekomu, ki ga tako dobro poznaš in ceniš, je toliko huje. Kar zadeva Tajo, se je pri njej poškodba kolena vlekla že tri leta, njeno stanje pa je bilo slabše, kot smo upali. Nadejamo se, da se bo lahko vrnila enkrat sredi zime.«