
Galerija

Medtem ko so bili odzivi po trasi Toura 2027 nekoliko zadržani, saj ne gre za najbolj spektakularno različico doslej in prinaša le šest gorskih etap, se zdi, da so šli prireditelji rožnate pentlje v drugo smer. Na dirki po Italiji se obeta vrnitev k preizkušenemu receptu: najtežji klanci v zadnjem tednu, ko noge po dveh tednih dirkanja ne lažejo in zmagujejo najboljši. Mortirolo, Gavia in Zoncolan naj bi bili osrednje ovire Gira 2027, ki naj bi se 8. maja začel v Trstu in že prvi dan zavil tudi v Slovenijo. Celotno traso bodo razkrili 3. novembra v Rimu.
Za slovenske ljubitelje kolesarstva bi bil že uvod lahko odličen razlog za obisk sosednje Italije. Prva etapa naj bi se začela in končala v Trstu, na katerega ima čudovite spomine Luka Mezgec, vmes pa prečkala slovensko mejo. Po začetkih v Albaniji in Bolgariji bi se tako rožnata dirka prvič po letu 2024 znova začela na domačih tleh. Uvodna rožnata majica naj bi bila dosegljiva šprinterjem, ki bi priložnost dočakali tudi naslednji dan na poti iz Gorice v Pordenone.
Prva etapa naj bi se začela in končala v Trstu, na katerega ima čudovite spomine Luka Mezgec, vmes pa prečkala slovensko mejo.
Karavana naj bi se nato obrnila proti jugu in ob koncu prvega tedna dosegla Neapelj, najbolj južno točko prihodnje izvedbe dirke. A favoriti do takrat ne bi smeli čakati zgolj na zaključne kilometre etap. V Abrucih jih po poročilih iz italijanskih medijev čaka vožnja na čas s ciljem navkreber, prva od dveh predvidenih posamičnih preizkušenj. Druga naj bi bila 23. maja na območju dirkališča v Monzi, dan po gorskem cilju na smučišču Pian di Bobbio. Vmes naj bi Giro obiskal tudi dirkališče Mugello, zato bi lahko imeli priložnost za etapno zmago tako specialisti za kronometer kot šprinterji.
Pravi preizkus vzdržljivosti sledi takoj po drugem dnevu premora. Za 16. etapo med Sondriem in Aprico se napoveduje peklenskih skoraj 6000 višinskih metrov vzpona: kar dvakrat bo šla dirka čez Mortirolo, vmes še čez slavni prelaz Gavia, za konec pa vzpon do cilja. Drugi prehod Mortirola naj bi potekal iz Mazza di Valtellina, po njegovi najbolj neusmiljeni strani, kjer naklon redko pade pod 11 odstotkov. Takšna razporeditev bi omogočala velike razlike že daleč pred ciljem, če bo do selekcije prišlo kmalu, tudi pomoč sotekmovalcev ne bo igrala vloge in lahko bi gledali maratonski boj mož na moža.
Gavia bi bila z 2618 metri najvišja točka dirke oziroma Cima Coppi. Obenem bi pomenila tudi veliko vremensko negotovost, saj lahko sneg in mraz konec maja organizatorjem prekrižata načrte, v visokih italijanskih gorah vselej obstaja ta možnost. Do zadnjega ne bo jasno, ali bo dirka res prečkala prelaz, ki po slovesu zaostaja le za Stelviom.
Tudi po Aprici predaha za najboljše hribolazce ne bo veliko. V zadnjih dneh se omenjajo cilj v Madonni di Campiglio, etapa skozi Dolomite z obiskom Avstrije in predzadnji dan še Zoncolan. Na njem je leta 2018 slavil Chris Froome, ob zadnjem obisku Gira leta 2021 pa Lorenzo Fortunato. Če bo znova odločal tik pred koncem dirke, bo treba dovolj moči prihraniti vse do zadnje gorske etape. Nato naj bi sledila selitev v Rim in šprinterski zaključek.
Za odločitev o nastopu Remca Evenepoela, o poti v Italijo naj bi resno razmišljal, čeprav mu vodstvo moštva to odsvetuje, in drugih specialistov za vožnjo na čas bo pomemben še podatek, ki za zdaj manjka: skupna dolžina obeh kronometrov. Dve priložnosti za pridobivanje sekund sami po sebi ne povesta veliko, če jima sledi skoraj 6000 višinskih metrov v enem dnevu. Razmerje med kilometri proti uri in zahtevnostjo gora bo bolj jasno prihodnji torek, a dirka ostaja mikavna, saj na njej skoraj zagotovo ne bo Tadeja Pogačarja. Bo na štartu Primož Roglič, morda Jakob Omrzel? Možnost zagotovo obstaja.