Letalnica bratov Gorišek za Niko Prevc kakor češnja na torti

Kakor je v svojih zlatih časih blestela japonska zvezdnica Sara Takanaši, ki je s štirimi velikimi kristalnimi globusi (2013, 2014, 2016 in 2017) in 63 zmagami za svetovni pokal še vedno najuspešnejša smučarska skakalka, tako v zadnjih treh sezonah na tekmah najvišje ravni kraljuje Nika Prevc. Slovenska šampionka si je v začetku letošnjega marca zagotovila že tretji zaporedni »sveti gral«, s katerim se je na drugem mestu večne lestvice izenačila z Norvežanko Maren Lundby (2018, 2019 in 2020). Toda olimpijska zima 2025/26 se za Prevčevo ni začela najbolje. Na uvodni posamični preizkušnji v Lillehammerju je namreč pristala na 15. mestu, kar je bilo veliko manj od njenih pričakovanj in želja. Že dan pozneje, ko je skočila na tretjo stopnico zmagovalnega odra, je pokazala povsem drugačen obraz. Odtlej je bila bolj ali manj redna udeleženka slovesnih razglasitev. Na prvo zmago v sezoni pa je morala počakati do četrte tekme (druge v Falunu), ko je vendarle ugnala veliko japonsko tekmico Nozomi Marujama in prekinila njen niz prvih mest.

Sledil je šok v Visli

Zatem je sledil šok v Visli, kjer jo je – tako kot njenega brata Domna Prevca v Lahtiju – doletela diskvalifikacija, ker je imela za centimeter predolge smuči oziroma je bila za 100 gramov prelahka. Toda Nika si je hitro opomogla od razočaranja in že dobrih 24 ur pozneje z zmago podala najboljši odgovor na to, kar se ji je zgodilo dan prej. V nadaljevanju je kot po tekočem traku nizala stopničke in skok v novo koledarsko leto začinila z osvojitvijo tretje zaporedne lovorike na tako imenovani turneji dveh večerov. Pri tem ji je uspel prav poseben podvig v Oberstdorfu, kjer se je z najboljšim dosežkom finala s 17. mesta, ki ga je držala po uvodni seriji, zavihtela na četrto in tako zanesljivo ubranila prednost v seštevku tega tekmovanja.

Na krilih uspeha v Nemčiji je zatem (dvakrat) vso konkurenco preskočila v Beljaku in prvič v tej zimi oblekla rumeno majico vodilne v skupni razvrstitvi za svetovni pokal. Tako je ponudila najlepše vabilo navijačem na domači spektakel na Ljubnem, kjer se je številnim gledalcem za bučno podporo oddolžila z naslednjima dvema zmagama. Zatem je v svojo korist odločila obe preizkušnji v Zhangjiakouu na Kitajskem, prizorišču zimskih olimpijskih iger leta 2022, po nehvaležnem četrtem mestu na prvi tekmi v Zau na Japonskem pa je vrhunsko pripravljenost unovčila z naslednjim nizom uvrstitev na oder za najboljše skakalke na svetu, pri čemer se je obakrat na najvišjo stopnico zavihtela tudi v Saporu.

Na olimpijskih igrah je imela mešane občutke

Z odličnimi občutki je nato odpotovala na svoje prve olimpijske igre v Predazzo, kjer se je takoj okitila s kolajno, potem ko je na srednji napravi zablestela z drugim mestom. Toda Niko so po tekmi, na kateri ji je zlato lovoriko za pičle 1,1 točke izpred nosa odnesla Norvežanka Anna Odine Strøm, prevevali mešani občutki. Ker si je tako močno želela najžlahtnejšega odličja, je najprej le s težavo zadrževala solze, sčasoma pa je spoznala tudi veliko vrednost srebra. Z odličjem na največji zimskošportni prireditvi na svetu si je namreč – kot je večkrat ponovila – uresničila otroške sanje.

»Zelo sem ponosna na ta uspeh, saj sem si že od malih nog močno želela olimpijsko kolajno. Vem, da je moja, zaslužena in nezamenljiva. Malo me muči le to, da sem s prvim skokom izgubila, kar sem si najbolj želela,« je dala zvezdnica iz Dolenje vasi pri Železnikih jasno vedeti, da je merila na zlato lovoriko. Ob tem je priznala, da je bila pod velikim pritiskom. »Ne vem, ali sem ga že kdaj čutila toliko. Slednjič ga je bilo preveč, s tem pa se tokrat nisem znala najbolje spopasti. To so vendarle olimpijske igre, ki jih doživljam še intenzivneje,« je priznala in dodala, da ji je po tekmi zelo odleglo. »To je bila zame velika in dragocena izkušnja. Zadovoljna sem in hkrati vesela, da je led prebit,« je svoj pogled usmerila proti svojima naslednjima preizkušnjama v Predazzu, na katerih je prav tako igrala vidno vlogo.

Mora biti ponosna nase

Že tri dni po osvojitvi srebrne kolajne je na tem tekmovanju dočakala tudi najžlahtnejšo lovoriko, potem ko se je skupaj s soimenjakinjo Niko Vodan, Anžetom Laniškom in bratom Domnom Prevcem veselila zmage na tekmi mešanih ekip. Slovenija je tako na tej preizkušnji ubranila naslov olimpijske prvakinje izpred štirih let v Pekingu oziroma Zhangjiakouu. Sledila je selitev na sosednjo veliko skakalnico, ki se je je Prevčeva še posebej veselila. Nobena skrivnost namreč ni, da veliko raje skače na večjih napravah. Na zadnji ženski tekmi v Predazzu je potem zaokrožila zbirko svojih žlahtnih kovin na največji zimskošportni prireditvi, potem ko je srebrni in zlati kolajni dodala še bronasto.

Čeprav je pred odhodom na sever Italije hrepenela po osvojitvi posamičnega naslova olimpijske prvakinje, je bila na koncu, ko je potegnila črto pod svoje krstne nastope na tem tekmovanju, zadovoljna z doseženim. »Menim, da moram biti ponosna nase, saj sem si z zadnjim skokom dokazala, da sem se – ne glede na vse – zbrala in pokazala, kar znam. Po vseh poskusih, ki sem jih že naredila, sem že malo bolj vedela, kaj moram narediti na skakalnici, v finalu pa sem šla na vse ali nič, saj nisem imela več česa za izgubiti,« je Prevčeva razkrila, kako se je na veliki napravi Giuseppeja Dal Bena lotila drugega skoka, s katerim se je s petega mesta povzpela na končno tretje.

Ni vedela, da ji bo tako težko

Osvojene kolajne ji pomenijo zelo veliko zaradi vsega, kar se je dogajalo med olimpijskimi igrami. »Nisem vedela, da mi bo tako težko,« je priznala in po krajšem premisleku dodala, da ji ni bilo preprosto zaradi velike želje po uspehu in strahu pred neuspehom. »Zaradi vsega, kar sem doživljala, so pridobljene izkušnje toliko bolj dragocene in vredne,« je poudarila šampionka iz Selške doline in v isti sapi pripomnila, da so bili dnevi v Predazzu zanjo kljub vsemu nepozabni. Svoje prve olimpijske igre bo v posebnem spominu ohranila tudi zaradi slovesnega odprtja, na katerem je skupaj z bratom Domnom nosila slovensko zastavo.

V svetovnem pokalu je nadaljevala veliko prevlado po zmagi v Hinzenbachu dobila še obe preizkušnji v Lahtiju, kjer si je že šest tekem pred koncem zime zagotovila veliki kristalni globus – že tretjega po letih 2024 in 2025. Za nameček je v tem slovitem finskem zimskošportnem središču dosegla že rekordno 16. zmago v sezoni in nato na Holmenkollnu ta mejnik premaknila na št. 17. Za nameček je na tem znamenitem norveškem prizorišču nad Oslom dan pred svojim 21. rojstnim dnevom, ki ga je praznovala 15. marca, presegla tudi rekord svojega najstarejšega brata Petra po številu osvojenih točk za svetovni pokal v eni zimi. Svetovna rekorderka si želi imenitni sezoni postaviti piko na i na letalnici v Planici, ki jo že nestrpno pričakuje vse od lanske pomladi, ko je izvedela, da bodo lahko letos na njej prvič poletele tudi najboljše skakalke na svetu. Čeprav je v tej zimi dosegla že skoraj vse, kar si je lahko želela, je pred njo še poseben izziv, ki se ga že nadvse veseli. Z nastopom na velikanki bratov Gorišek se ji bodo – kakor je večkrat ponovila – uresničile še ene sanje ...

Nika Prevc iz tekme v tekmo niza vrhunske skoke. Foto: Georg Hochmuth/AFP