Meta po podvig na domačem vrtu

Smučarsko karavano še dober mesec loči od sklepne predstave sezone v Cortini d'Ampezzo. Tam si želi v vidni vlogi nastopiti tudi Meta Hrovat, zelo obetavna slovenska reprezentantka, ki pa bi najprej rada poravnala račune v tej zimi. Kranjskogorki doslej ni šlo vse po načrtih, zasuk si želi prav ob tem koncu tedna, kot pravi, na tekmi na domačem vrtu.

Zanjo je pogled na mogočno podkorensko strmino že od mladih nog prav poseben. Tu se je učila prvih veščin na snegu, pravzaprav je bila kar privilegirana, saj jo od domače hiše loči le nekaj minut hoje do zelo prepoznavnega prizorišča za svetovni pokal.

Tu se enkrat na leto ustavi moška karavana v boju za pokal Vitranc, a že osmič bodo v Zgornjesavski dolini na Zlati lisici tekmovala dekleta. Izvirno je zvitorepka na smučeh doma v pohorskih gozdovih, tekme v Mariboru so med karavano posebno priljubljene, saj občutijo tudi prav poseben mestni utrip, a muhasto vreme s pretirano toplimi in s snegom skopimi zimami opravi svoje. Podobno kot pred dvema letoma bodo lisičke namesto na Štajerskem ta konec tedna dirkale tik ob tromeji z Avstrijo in Italijo.
 

Uživa tudi v kajtanju

»Takrat, torej pred dvema letoma, sem se počutila drugače. Tekma na domačem snegu mi je pomenila breme, zdaj na to gledam iz novega zornega kota, pravzaprav je zame privilegij, da imamo tekmo kar v domačem vrtu oziroma pred dvoriščem,« pravi Gorenjka, nekaterim znana tudi kot hčerka kranjskogorskega župana.


A zaradi tega se ni – tako pravijo tisti, ki jo v domačem kraju najbolje poznajo – spremenila, še naprej ostaja preprosto dekle, ki pozimi uživa na snegu, poleti pa na bližnjih vršacih. Ni gore v okolici, na kateri še ni bila, in ko smo jo pred dnevi vprašali, ali bo še vztrajala pri tem konjičku, je izstrelila tako odločno, kot bi se s smučmi pognala iz startne hišice: »Gore bodo zame vedno aktualne!«
A tudi čudovit planinski svet je pri mladenki, ki bo 2. marca praznovala 22. rojstni dan, dobil konkurenco –​ kajtanje. »Vem, nisem morski človek, v zadnjem poletju sem prvič stala na takšni deski in se lotila učenja nove panoge. Res mi je všeč in povrhu še prav koristna za moj poletni trening. Na snegu namreč ni ponavljajočih se gibov, teren je nepredvidljiv, podobno pa je na vodi,« se nasmeji.

Kajpak bi bila navdušena, ko bi zablestela že danes in jutri v domačem okolju. Vesela je vrnitve na podkorensko progo, a obenem tudi žalostna, da je Maribor ostal brez tekme. »Res mi je hudo, ko se morajo prireditelji tako boriti z vremenskimi nevšečnostmi, kot so se nazadnje v Mariboru.« Pred enim mesecem je na zadnjem veleslalomu v Sestrieru zasedla 6. mesto. Zdaj si doma želi še višje!