Mineva 36 let od zadnje zmage Bojana Križaja: najbolj je blestel, ko se je Stenmark bal

Ko je Ilka Štuhec v soboto s solzami na licih proslavila podvig na smuku Cortina d'Ampezzo, so se mnogi zavedali, kako zahtevna je bila njena vrnitev na vrh po nizu hudih poškodb. Nekoliko starejši so se spomnili tudi dolge poti do 88. zmage slovenskih alpskih smučark in smučarjev v svetovnem pokalu. Pusto ledino je začel pretvarjati v zlato polje legendarni Bojan Križaj, ki je na današnji dan pred 36 leti zablestel na slalomu v Kitzbühelu. To je bila njegova osma in tudi zadnja zmaga med elito.

25. januar 1987 je bil nekaj posebnega tudi po izjemnih merilih, ki tradicionalno veljajo v Kitzbühelu. Prireditelji 47. tekmovanja Hahnenkamm so morali namreč zaradi težav z vremenom v nedeljo pripraviti tako slalom kot smuk, ki sta hkrati štela tudi za kombinacijo. Švicarji so tako častili Pirmina Zurbriggna, ki je zmagal v dveh preizkušnjah, Slovenci pa seveda Križaja, najhitrejšega v vijuganju med vratci.

Avstrijca Mathiasa Bertholda je prekosil za pičlih osem stotink sekunde, Nemca Armina Bittnerja za 12 stotink. Veliki Ingemar Stenmark se je moral zadovoljiti s šestim mestom s 55 stotinkami zaostanka, potem ko je bil na prvi progi, ki jo je postavil švedski trener Peter Endras, drugi za našim velemojstrom. Drugo progo je trasiral Slovenec Jože Šparovec, Križaj pa je s šestim mestom ubranil prednost.

"Mirno sem čakal na start. Ko sem videl, da je bil Stenmark šele deveti na drugi progi, sem vedel, kaj moram storiti. Zavedal sem se prednosti in tekmoval temu primerno," je Križaj razkril, o čem je razmišljal. Taktika je bila tokrat na njegovi strani. Kitzbühel mu je šele drugič dovolil na svoj zmagovalni oder; tri leta prej je bil na tamkajšnjem slalomu tretji.

Prvič in zadnjič

Čas je pokazal, da je pred 36 leti proslavil tudi svoj zadnji veliki podvig. V sezoni 1986/87 je petkrat stal na odru za zmagovalce, dvakrat na najvišji stopnički, in osvojil mali kristalni globus v slalomu z devetimi točkami naskoka pred Stenmarkom. Naslednja sezona je bila zanj že poslovilna in s tretjim mestom v Madonni di Campiglio je povezal zgodovinski lok, saj se je na tem italijanskem smučišču 13. decembra 1977 kot prvi Slovenec prebil med najboljšo trojico v svetovnem pokalu.

Opus Bojana Križaja skupno zajema 33 uvrstitev med prvo trojico, 26 v slalomu in 7 v veleslalomu. Zaradi svoje narave morda ni bil serijski zmagovalec po današnjih merilih. Ne le zato, ker mu je bil večna ovira malone nepremagljivi Stenmark, s 86 zmagami (40 v slalomu in 46 v veleslalomu) še vedno najuspešnejši smučar v zgodovini. Dobri poznavalci razmer vztrajajo, da je slovenski as za vrhunski dosežek potreboval zares težko progo, ob kateri so se njegovim tekmecem zatresla kolena. S kančkom treme je lahko docela unovčil svojo brezhibno tehniko in ji dodal osebno noto. Stenmark je po enem od porazov priznal, zakaj ga je Križaj premagal: "Preprosto sem se zbal. Prepričan sem, da ne bi videl cilja, če bi bolj tvegal." To je bil bržkone najlepši kompliment Križajevim veščinam in pogumu.