
Galerija

Kljub temu, da sta od nogometne tekme med reprezentancama Slovenije in Kosova minila že skoraj dva dneva, se strasti ne le glede poraza domačih nogometašev, ampak predvsem obnašanja gostujočih navijačev ne umirjajo.
Mnoge je namreč zmotilo dejstvo, da je bilo na tribunah v ljubljanskih Stožicah več kot polovica kosovskih navijačev, zaradi tega so se ne prav prijetno počutili tudi naši nogometaši, kar je zagotovo vplivalo tudi na njihovo igro. Da bodo navijači Kosova preplavili Ljubljano, je bilo sicer jasno že dalj časa, saj so bile vstopnice razprodane pred več tedni, tistim, ki so se morda spraševali, kako je mogoče, da navijači gostujoče ekipe tako množično zasedejo tribune, namesto da bi morda več vstopnic »prihranili« za domače navijače, pa na Nogometni zvezi Slovenije (NZS) odgovarjajo: »Velik del vstopnic, ki so bile v redni prodaji namenjene domačim podpornikom in drugim domačim ciljnim skupinam (tudi klubom), je bil kupljen prek običajnih kanalov, pri čemer NZS po veljavni evropski zakonodaji in praksah ne sme in ne more selekcionirati kupcev glede na državljanstvo ali narodnost.«
In še: »Ob upoštevanju tega dejstva in izjemnega športnega vložka za Kosovo je bilo pričakovati nadpovprečno zanimanje njihovih navijačev, pri čemer zgolj število kosovskih navijačev na stadionu ni predstavljalo varnostnega problema, dokler so spoštovali pravila in navodila organizatorja. Na drugi strani domači navijači niso občutili nujnosti nakupa vstopnic in so pospešeno pričeli z iskanjem možnosti obiska tekme šele dobrih deset dni pred tekmo.«
Tistim tujim navijačem, ki so sedeže kupili na delu stadiona, ki ni bil namenjen tujim navijačem in navijaškim skupinam, sicer ni bil dovoljen vnos zastav Kosova, transparentov, ki bi izražali podporo njihovim nogometašem in podobno, za kar so skrbeli varnostniki, ki so že na vhodu tovrstne rekvizite tistim, ki so bili namenjeni na tribune domačih navijačev, odvzeli.
Nihče pa seveda ni mogel preprečiti izredno nespoštljivega vedenja, ki so ga obsodili tudi izven meja Slovenije. Ko je pred tekmo zaigrala slovenska himna, so jo navijači gostujoče reprezentance namreč glasno izžvižgali. To ni bilo le povsem nespoštljivo do države gostiteljice, razhudilo je mnoge državljane in užalostilo nogometaše.
»Mislim, da je te stvari zelo težko regulirati. Normalno je, da smo žalostni tudi zaradi tega. Sicer vsa čast njihovim navijačem, da so prišli v takšnem številu, ampak žalosten si, ko slišiš žvižge ob himni. Vsekakor je bilo veliko tudi takšnih, ki živijo v Sloveniji in jim je Slovenija dala veliko. Vsaj v tistem trenutku bi lahko pokazali malo več … Kakorkoli, navijali so za svoje. Čestitke tudi vsem tistim, ki so na stadionu navijali za nas, nam stali ob strani, tudi ko nam ni šlo,« je po tekmi dejal Jaka Bijol, ki ni mogel skrivati razočaranja nad porazom, tudi zaradi navijačev.
»Žal mi je slovenskih navijačev, ki so bili na tekmi, zelo so se trudili, da bi nas podprli. Žalosten sem zaradi njih, žalosten zaradi nas. Za Slovenijo vedno pridejo tudi težji trenutki, nikoli ni bilo samo lepo in treba bo tudi čez to,« je poskušal ohraniti upanje, da tudi njih čakajo lepši časi.
Precej manj pozitivno kot Bijol pa so se na žvižge navijačev Kosova odzvali domači navijači, ki so prišli na tekmo, a so jo mnogi tudi predčasno zapustili, saj se na tribunah niso počutili varne. »Nogometna zveza Slovenije osramotili ste sebe, nas in celotno Slovenijo, zatajili lasten narod in igralce,« se je na družabnem omrežju denimo pridušal eden od nogometnih navdušencev, ki meni, da za varnost na tekmi ni bilo ustrezno poskrbljeno.
Z njim se je strinjala dolga vrsta ljudi, mnogi so denimo zapisali, da so tekmo predčasno zapustili, ali pa sploh niso upali navijati, saj so bili obkroženi z navijači gostujoče ekipe, ki so jih močno preglasili. Policisti, ki so za varnost skrbeli pred, med in tudi še po tekmi, ko so navijači Kosova preplavili ljubljanske ulice, hujših prekrškov ali izgredov niso zaznali. Pridržan ni bil nihče, obravnavali so le dve kršitvi javnega reda in miru, sedet kršitev cestnoprometnih predpisov in kršitev izobešanja tuje zastave.
Zakon o varstvu javnega reda in miru v prvem odstavku 4. člena pravi: »Zastave tujih držav se lahko izobesijo tako, da so javno vidne ob uradnih ali delovnih obiskih šefov držav, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih prireditvah ali javnih shodih z mednarodno udeležbo ter pred hoteli in drugimi objekti, kjer se z izobešanjem označuje njihova namembnost.«
V drugem odstavku pa: »Zastave tujih držav se lahko izobesijo samo, če se s tem ne krni ugleda Republike Slovenije ali tuje države, smiselno na krajih in na način, kot ga določa predpis, ki ureja izobešanje zastave Republike Slovenije.«