Necat Aygün je postal novi športni direktor Olimpije

V 1. SNL sta odprti le še dve fronti: bitka za Evropo in za obstanek. Mariborske in koprske sanje o bitki za prvaka so se razblinile v Celju, Olimpijine o uvrstitvi v kvalifikacije za konferenčno ligo so še žive. V zaključni del sezone bodo zeleno-beli šli s prvo okrepitvijo v strokovnem delu moštva. Po slovesu športnega direktorja Gorana Boromise bo vajeti glavnega kadrovika, ob blagoslovu predsednika Adama Deliusa in direktorja Igorja Barišića, opravljal nemški Turek Necat Aygün. Prva in nadvse vznemirlijva tekma 29. kroga pa bo že danes v Ajdovščini: Primorje bije bitko za obstanek, Koper za Evropo.

Minuli konec tedna in rezultatsko neuspešen za največja slovenska kluba je sprožil domino efekt – v vijoličnem taboru so temelje zamajale govorice o tem, da naj bi prvi glavni plačnik Adžun Ilidžali po vsega dveh neuspešnih letih končal svoje mariborsko poglavje, v zeleno-belem so bili konkretni in se razšli z Boromiso, ki ga je »odstavila« selekcijska in tekmovalna polomija v tej sezoni. Ilidžali je zanikal prodajo večinskega upravljavskega deleža in namignil na novo prevetritev moštva, Delius pa se je za pomoč obrnil na nemško kadrovsko tržišče. Za Olimpijin fiasko je davek plačal prav pri njej »izbrušeni« Boromisa. Njegov skok med vidne selektorje zeleno-belih je bil bliskovit, prišel je kot trener vratarjev še v obdobju Roberta Prosinečkega, nadaljeval kot skavt, končal pa kot športni direktor. Češnja na torti njegovega opusa je bilo odkrtije Raula Florucza, velik in neoprostljiv črni madež pa je ta sezona. Vsi trenerji, Jorge Simao, Erwin van der Looij in Federico Bessone so bili njegov izbor, enako tudi tujci vprašljive kakovosti in igralnih profilov.

Selekcija brez slovenskih fantov in s slabimi tujci

Boromisov glavni greh so slovenski fantje, saj niti eden iz kroga nadarjenih v 1. SNL ni našel poti do Olimpijine slačilnice. Niti najbolj zanimiva »Šiškarja« (Bravo), kot sta Jakoslav Stanković ali Martin Pečar, nista bila dovolj izurjena in kakovostna za zeleno-beli dres. V njegovem obdobju so se za milijonske zneske prodali slovenski fantje, ki so jih selekcionirali Mandarićevi fantje, Timi Max Elšnik, Svit Sešlar in Marcel Ratnik. Prav tako je Olimpija izgubila igralno nit, ki naj bi bila seštevek spektakularne igre, sodobne, razvojne in uspešne. Z Albertom Riero, ki ga je v Olimpijo neposredno usmeril njegov zastopnik Andy Bara, je to že imela, z Victorjem Sanchezom (skupni izbor) jo je rahlo izgubila, vendar je bila evropsko tekmovalna in konkurenčna, z drugimi je šla le še navzdol.

»Necata Aygüna je izbral predsednik, ki ga je vodila želja, da bi se Olimpija prebila na drugo tržišče in da bi vrnil red ter disciplino v Olimpijino selekcijsko strukturo. Aygün ima igralske in vodstvene izkušnje iz bundeslige. Deloval je pri Karlsruheju in 1860 Münchnu,« je o svojem novem sodelavcu povedal direktor Igor Barišić, ki lahko skupaj z novim selektorjem že zaviha rokave. Tekmovalni konec sezone z Evropo v »zadnji minuti« ali brez nje ne spreminja osnovnega izhodišča. »Če se ne bomo uvrstili v Evropo, moramo v novi sezoni napasti naslov prvaka. Z manjšim proračunom to ne bo mogoče. Uvrstitev v Evropo nam malce olajša delo in odpira druga vrata, toda na vsak način se moramo ustrezno okrepiti. Obeta se veliko prestopov, odhodov in prihodov. Agün je bil skavt in ve, kaj potrebuje Olimpija, da bi bila znova šampionska,« glavni mož Olimpijine administracije ni skrival, kaj pričakuje od novega športnega direktorja.