V Lillehammerju se bo čez teden dni začela 47. sezona za svetovni pokal v smučarskih skokih – 15. za ženske, ki bo posebna že zaradi olimpijskih iger v Cortini in Milanu ter velikega finala v Planici, kjer bodo prvič poletele tudi skakalke. Glavni trener slovenske ženske reprezentance Jurij Tepeš je skupaj s pomočniki izbral peterico, ki bo branila naše barve na uvodnih preizkušnjah na severu Evrope. Na Norveško bo ob dvakratni svetovni prvakinji in rekorderki Niki Prevc odpeljal še sestri Katro Komar in Tinkaro Komar, Majo Kovačič in Niko Vodan.
Kot je pojasnil selektor, je branilka velikega kristalnega globusa Nika Prevc v zadnjem obdobju (»po zadnjem tekmovanju za veliko nagrado v Klingenthalu ali morda že tam«) malo padla v formi. »To me je malo skrbelo, a ne prav dolgo. Ker smo imeli pred tem, ko smo imeli zadnjo bazično pripravo, poudarek na vadbi za moč, sem bil namreč pripravljen na to, da se bo dekletom na skakalnici malo podiralo. Nika je tam sicer skakala dobro, ni pa imela najboljših občutkov,« je razložil Tepeš in pristavil, da je Prevčeva zadnji trening v Planici, kjer je preizkusila tudi nove skakalne čevlje, izvedla kar dobro.
Jurij Tepeš optimistično pogleduje proti začetku olimpijske zime. FOTO: Leon Vidic
»Zaradi tega lahko bolj mirno pričakuje uvodne preizkušnje za svetovni pokal. Zanjo me ni strah, čeprav zdaj res ne skače tako kot, denimo, v enakem lanskem obdobju, ko je preskakovala celo fante. Morda je to celo bolje, saj je potem lani, ko je videla, da leti dlje kot fantje, želela na tekmah celo preveč. Nič hudega, če je na treningih malce slabša in potem tiste skoke ponovi na tekmah,« je razmišljal glavni trener slovenske ženske vrste in glede Nike Vodan nadaljeval, da je že v obdobju bazičnih priprav delovala zelo dobro.
Kar zadeva preostale tri naše reprezentantke, so Jurijeva pričakovanja nekoliko manjša. »Maja in Tinkara bosta sezono prvič začeli v svetovnem pokalu, in to brez izkušenj (do)skokov na snegu v tem času. Pričakujem, da se bosta skupaj s Katro borili za uvrstitev na tekmo. Drugače pa bi bil zelo vesel, če bi se celotna ekipa prebila skozi kvalifikacije, kar je naš prvi cilj,« je razkril in na vprašanje, kateri je njihov drugi cilj, odvrnil: »To bomo videli po kvalifikacijah, ko bomo vedeli več glede naše pripravljenosti. Želim si predvsem, da bi vse prikazale svoje dobre skoke. Z njimi lahko obe Niki merita zelo visoko, tudi Katra pa je v Klingenthalu pokazala, da zna dobro skočiti tudi na veliki napravi.«
V udarno slovensko ekipo za uvodne preizkušnje v olimpijski zimi sta se uvrstili tudi sestri Komar – Katra in Tinkara (desno). FOTO: Leon Vidic
Maja Kovačič bo lovila svoje prve točke v svetovnem pokalu. FOTO: Leon Vidic
Zaveda se, da bo start zelo pomemben. »Začetek je vendarle začetek. Lani smo imeli sicer po uvodnih preizkušnjah – podobno kot alpski smučarji in smučarke – tri tedne premora in tako na voljo dovolj časa, da smo se malo 'odklopili' in potem začeli na novo. Letos bo drugače: po startu v Lillehammerju si bodo tekme vrstile kot po tekočem traku, tako da si do konca marca niti pošteno oddahniti ne bomo mogli. Tako peklenskega ritma v ženskem svetovnem pokalu res še nismo imeli. Zaradi tega dekleta malo skrbi, mene pa niti ne. Če bo imela katera od skakalk slabšo formo, se lahko še vedno za dva, tri dni umaknemo na miren trening,« je predstavil načrt.
Imeli so veliko težav z zdravjem
Zdravstvene težave Taje Bodlaj, Tine Erzar in Eme Klinec, ki so zdesetkale ekipo, so kar precej vplivale na ozračje v ekipi. »Moram priznati, da je poleti vzdušje v ekipi dejansko malo padlo, tako da smo se morali vsi skupaj – s trenerji vred – spet postaviti na noge. Na to, da bo morala Taja na operacijo, smo bili nekako pripravljeni, saj so se njene težave s kolenom vlekle že tri leta, drugače je bilo pri Tini, pri kateri več kot mesec sploh nismo vedeli, za kaj pravzaprav gre. Zavedali smo se, da je njeno stanje resno, govorilo se je celo, da morda sploh ne bo mogla več hoditi ... To nas je vse močno prizadelo. Zaradi tega smo se poskušali čim več pogovarjati med seboj. Ker so nam po glavah rojile podobne misli, smo poskušali v slabih stvareh najti pozitivne,« je razložil in pribil, da se šele ob takšnih primerih zares zaveš, kako hitro se lahko življenje postavi na glavo: »Ko po takšnem šoku prideš spet k sebi, začneš še toliko bolj ceniti trenutke, ki so ti dani v športu.«
