Pogi v lov na zmage od belih cest do EP v Sloveniji

»Vladavina Tadeja Pogačarja na svetovnem vrhu nima vnaprej znane časovne omejitve, gre predvsem za to, da ne izgubi motivacije in volje za trdo delo ter lov na zmage,« je Javier Sola, trener najboljšega kolesarja na svetu, na druženju z novinarji v Benidormu razkril, da je predvsem od njegove glave odvisno, do kdaj bo deloval popolni »stroj« za zmage s Klanca pri Komendi. Pri ekipi UAE so mu za prihodnjo sezono sestavili tekmovalni koledar, ob katerem ne bo imel težav z monotonostjo.

Na njem je prava mešanica velikih enodnevnih, enotedenskih in tritedenskih preizkušenj. In njegova sezona 2026, v kateri bo poskušal ostati na ravni zadnjih dveh let, v katerih je slavil kar 45 od 108 zmag v karieri, se bo stopnjevala v tem vrstnem redu. Najprej bo 7. marca na vrsti dirka Strade Bianche, nato 21. marca Milano–Sanremo. Italijanskim klasikam bosta sledili severni, dirka po Flandriji 5. aprila in Pariz–Roubaix 12. aprila. Nato bo Pogi skočil še v Ardene – po četrto zmagoslavje na Liege–Bastogne–Liege (26. aprila).

Le dva dni pozneje bo na startu svoje prve šestdnevne dirke po Romandiji, po kateri si bo privoščil prvi daljši dirkaški premor, do dirke po Švici (od 17. do 21. junija), na kateri ga tudi čaka krstni nastop. Če bo šlo dotlej vse po njegovih načrtih, bo še višje zapisan na lestvici najboljših kolesarjev v zgodovini. Z zmagami v Sanremu, kjer je v zadnjih dveh letih osvojil 3. mesto, in Roubaixu, kjer je bil letos ob prvem poskusu drugi za Mathieujem van der Poelom, bi se pridružil belgijskim asom Eddyju Merckxu, Riku Van Looyu in Rogerju De Vlaemincku, ki so edini doslej dobili vseh pet spomenikov.

Večja razlika med nič in ena

Tudi zato bo šel v leto 2026 z večjo željo po svoji prvi granitni kocki v Roubaixu kot po peti rumeni majici v Parizu, čeprav bi ga ta postavila ob bok rekorderjev velike pentlje Jacquesa Anquetila, Merckxa, Bernarda Hinaulta in Miguela Induraina. »Menim, da bi izbral Roubaix pred dirko po Franciji, ker sem Tour osvojil že štirikrat. Mislim, da je večja razlika med nič in ena kot med štiri in pet,« je razmišljal o velikih ciljih. Na srečo slovenskih navijačev je ta čas edini na svetu, ki se mu ni treba odreči enemu na račun drugega. Kot tudi ne izjemnim uspehom z reprezentanco.

Osvojil je že dva naslova svetovnega prvaka in eno evropsko krono. Oba dosežka bi rad ponovil tudi letos, tretjo zaporedno mavrično majico bo septembra lovil v Montrealu, druge evropske zvezdice pa na domačih cestah – na oktobrskem evropskem prvenstvu v Sloveniji. Kot izziv za prihodnost pa bo pustil prvo zmago na Vuelti, na kateri bo Primož Roglič prihodnje leto lovil rekordno peto rdečo majico.