Pred nogometno družino lep, toda odgovoren izziv

Tri mesece po zadnjem dejanju 25. kroga – po zmagi Olimpije nad Muro – bo konec tedna oživelo slovensko nogometno prvenstvo oziroma vsaj 1. SNL kot najbolj znan ligaški produkt pri nas. Nemogoče je predvideti, kako močno je pandemija koronavirusa posegla v uveljavljeno razmerje moči na vrhu lige, posledično najmanj krog ali dva ne bo možno z gotovostjo napovedati razpleta sezone 2019/20, v kateri resda najbolje kaže prav Olimpiji.


Pet točk prednosti pred Celjem in Aluminijem ter še dve točki več pred Mariborom je zajetna rezerva za vodilne Ljubljančane, četudi ti vsaj navzven pogosto delujejo razrvano in neenotno. Zadnji krog pretekle sezone so igrali 25. maja, Maribor pa si je zagotovil naslov prvaka še deset dni prej, torej približno na enak datum, kot je ob letu osorej 1. SNL šele dobila zeleno luč za morebitno nadaljevanje – novico je osebno na twiterju sporočil premier Janez Janša.


Primerjav, ki razkrivajo precedenčno in zgodovinsko dolgo sezono 2019/20, je še več: kljub silovito zgoščenemu urniku tekem bodo letos spustili zastor 22. julija: Mura je lani nekaj dni prej že končala evropski ples, Domžale in Olimpijo pa so prizemljili le deset dni zatem … Rekordno dolgo bojevanje za naslov najboljšega je možno obravnavati tudi drugače. Navijači resda še nikdar doslej niso bili tako oddaljeni od nogometnih tekem, kot bodo v naslednjih mesecih, toda hkrati velja, da Slovenci še niso imeli možnosti spremljati 55 tekem (in vrhunca pokalnega tekmovanja) v manj kot mesecu in pol. To je hujši ritem igranja tekem, kot ga poznajo Angleži za božično-novoletne praznike. Zagotovo bodo torej na svoj račun prišli privrženci ligaških dvobojev, ljubitelji statistike ter – piva in čipsa, torej tudi takšni, ki uživajo v spremljanju športa zgolj na TV-zaslonu.
 

Zrelostni izpit

Vrnitev nogometa pomeni tudi nekakšno vrnitev življenja v normalne tirnice, čeprav na daljavo. Slovenci bodo zagnali kolesje med prvimi na stari celini – ob bundesligi, ki je eden od ponosov Nemčije, so pred Slovenci oživeli akcijo le Poljska, Madžarska, Ukrajina, Češka, Danska, Srbija, Avstrija in Portugalska. To je gotovo pozitivno sporočilo za vse v športni družini in tudi preostale, ki jim nogomet pomeni približno toliko kot ponudba za gojenje tartufov v Somaliji.


Vnovičen zagon državnega prvenstva v nogometu ne prinaša pozitivnega sporočila preostalim (kolektivnim) športom, da je možno organizirati tekmovanja tudi v času poostrenega nadzora in vladavine strogih zdravstvenih protokolov; prinaša tudi preizkus Slovencev, da zmorejo uspešno sprejeti najrazličnejše izzive. Nogometna zveza Slovenije in njeni sodelavci na terenu, deset prvoligašev, vsi nogometaši, predstavniki medijev in druge uradne osebe bodo v prihodnjih tednih opravljali nekakšen zrelostni izpit. Lahko bodo dokazali, da jih je treba jemati kot resne partnerje tudi v večpartitnem odnosu z državo, kar bi jim lahko prišlo prav tudi ob – bog ne daj – morebitni reprizi pandemije. Tak status v kanclerski pisarni si je denimo že davno izboril tudi nemški nogomet.