Rok Tičar: Smučati nisem smel, v hokeju pa vedno uživam

Slovenska hokejska reprezentanca je dočakala nov veliki izziv: danes se za rise začenja tekmovanje z osrednjim ciljem v sezoni. Želela bi si namreč ponoviti lanski podvig s svetovnega prvenstva v Stockholmu in obstati med najboljšimi 16 reprezentancami. V pričakovanju današnje uvodne tekme v Fribourgu s Češko (ob 20.20) smo se pogovarjali z Rokom Tičarjem, letošnjim povratnikom med rise in enim od vodilnih slovenskih hokejistov zadnjih dveh desetletij.

Po dveh letih in takrat prvenstvu drugega kakovostnega razreda v Bolzanu boste spet igrali za slovensko reprezentanco na velikem tekmovanju. Pozneje ste nastopili še v olimpijskih kvalifikacijah za Milano-Cortino 2026 in letos pozimi na turnirju v Edinburgu. Kako zdaj gledate na svojo vrnitev?

»Res sem imel dolgo sezono (bil je eden ključnih igralcev ob uvrstitvi Pustertala v finale ICEHL, op. p.), kar je seveda glede mojega počutja pri klubu in ohranjanja tekmovalnega ritma imenitno. Potreboval pa sem dodaten teden počitka, tako da sem se reprezentančnim pripravam z veseljem pridružil na Bledu in igral z Madžarsko na naši edini domači tekmi pred prvenstvom.«

Kako pa se ozirate k vaši lanski osebni odločitvi?

»Zdaj mi je res prav lepo, da sem se vrnil v reprezentančni tabor, lani me pač ni bilo, ker se mi je res prehitro končala klubska sezona in je bil tisti vmesni čas do svetovnega prvenstva dejansko pretirano dolg. Sem pa takrat dejal, da reprezentanci nikakor nisem zaprl vrat in da se bom odzval, če bom seveda na seznamu kandidatov. Fantje so lani dosegli super rezultat, dobro se zavedam, da tega ne bo preprosto ponoviti.«

Zlepa ne bo pozabil olimpijskega turnirja v Sočiju, ko se je z Anžetom Kopitarjem in Robertom Saboličem takole veselil uvrstitve v četrtfinale. FOTO: Grigory Dukor/Reuters

Za vas je novi reprezentančni soigralec tudi vratar Lukaš Horak, poznate ga seveda s klubske scene, v letošnjem polfinalu med Olimpijo in Pustertalom sta bila tekmeca ...

»Drži, njega poznam s klubske scene in prav želel sem si ga osebno spoznati. Veliko se pogovarjava, veliko ga sprašujem. Pomembna mi je pač ta komunikacija z vratarjem.«

Se pogovarjata v češčini?

»Jaz po slovaško (Tičar je igral dve leti za Slovan iz Bratislave, op. p.), on v svoji češki materinščini. Res si ga želim čim bolj spoznati, da se drug na drugega čim bolj naveževa in na igrišču veva, kako in kaj. Tudi glede zasebnega vsakdana se občasno kaj pogovoriva, zagotovo bova imela čas za druženje na prvenstvu.«

Kakšno se vam zdi prizorišče letošnjega SP v deželi, kjer je hokejski utrip zelo pomemben?

»Hokej je v Švici priljubljena zadeva in zdi se mi, da je zadnja leta nenehno v vzponu. Lepo bo tu igrati, sploh v Fribourgu je dvorana nova, se prav veselim tekem.«

Rok Tičar je tudi na OI v Pjongčangu eden najmočnejših adutov slovenske reprezentance. FOTO: Dokumentacija Dela

Kaj pa Brunico, kjer ste bivali med sezono? Znan je predvsem smučarskim gostom z bližnjega Kronplatza.

»Res je tam veliko smučarjev, pa tudi sicer je prav prijetno. Meni je lažje, ker večina pogovorov poteka v nemščini. No, če hočejo in govorijo po domače, mi je njihovo južnotirolsko narečje nerazumljivo.«

Obvladate tudi italijansko?

»Ne, to pa ne. Pravzaprav so le trije fantje pri moštvu, ki se pogovarjajo v italijanščini, ne morem jim slediti.«

Pa vsaj glede osnovnega znanja to nikakor ni eden težjih jezikov.

»Se strinjam z vami, še v šoli sem se je učil, a jo očitno premalo zbrano poslušal. Kot da bi mi šla skozi eno uho notri in skozi drugo ven ...«

Kako pa ste preživljali prosti čas v Brunicu, medtem ko so soproga in dve hčerki ostale doma v Radovljici?

»V prostem času sem pogosto hodil s fanti na kakšno kosilo. Veliko smo se družili. Imeli smo zelo dobro poskrbljeno za regeneracijo. Na Kronplatzu smo imeli hotel z uporabo savne, bazena in podobnega. Tam nam je bilo lepo. Smučal pa nisem.«

To imate pri klubu najbrž prepovedano zaradi nevarnosti poškodb?

»Tako je, ja.«

Pa se ozriva še k današnjemu reprezentančnemu startu – pred vami je torej uvodna tekma s Češko, ki bo prav posebna za omenjenega vratarja slovenske reprezentance Horaka, po rodu Čeha ...

»Zagotovo bo zelo motiviran, toda motivirani bomo vsi, tu ni skrivalnic. Treba bo biti discipliniran, se izogibati nepotrebnim prekrškom, poskusiti igrati enostavno, ko bo glava utrujena, se umiriti in pomagati drug drugemu. Na svetovnem prvenstvu v Rigi smo po dveh tretjinah proti Češki vodili ... Nismo tako daleč od najboljših. Dobro, najbrž sta v naši skupini korak pred drugimi Kanada in Švedska. Pri Norveški je prišlo do menjave rodov, tudi Dansko smo v preteklosti že premagali. Sicer pa sem prav vesel, da bom spet igral na svetovnem prvenstvu.«