Slovenci bi lahko bili tudi svetovni prvaki

Ko na Gorenjskem vršace pobeli sneg in pogled iz nacionalnega centra na Brdu odkrije Storžič s snežno kapo, slovenska nogometna reprezentanca pogosto prestavi v višjo prestavo in začne nizati uspehe. »To je akcija, ko se lahko vrnemo v boj za vrh ali pa se poslovimo od svetovnega prvenstva,« je tudi Svitu Sešlarju, predstavniku mlajšega dela izbrane vrste, jasen ogromen vložek. Podvig je mogoč, če bo Slovenija v vroči Prištini prava, šele nato sledi misel na zdelane, a znova polne ponedeljkove Stožice.

Septembrsko reprezentančno okno nagrajuje reprezentance, ki stavijo na širino kadra in lahko nosilce igre, ki so se poleti znašli v težavah, začasno postavijo na stranski tir. »V Sloveniji se dobro dela, imamo veliko kakovosti, nimamo pa dovolj širine, da bi lahko menjali igralce, če niso v optimalni formi. Nimamo dveh, treh enakovrednih enajsteric, zato je včasih treba 'zdržati' z njimi. Tudi v mojem času je bilo podobno, veliko igralcev je s svežino in ogromno željo nadoknadilo pomanjkanje ritma in hitrosti, ki jo prinese neigranje,« v pogovoru dileme, ki čakajo selektorja Matjaža Keka, opisuje strelec 15 zadetkov za slovensko reprezentanco Ermin Šiljak.

V karieri je 52-krat pritekel na zelenico v dresu članske reprezentance, na euru 2000 je občutil težo in pomembnost igranja na velikem tekmovanju. Evropsko prvenstvo je sedanja generacija že »obkljukala«, preboj na SP 2026 pa ostaja velik, a zaenkrat ne nedosegljiv cilj. Izhodišče je znano, po dveh odigranih tekmah je Slovenija z eno osvojeno točko prikovana na dno, v oči bode pet prejetih zadetkov reprezentance, ki je še lani poleti stavila na trdno obrambo. »Naš cilj je, da na teh dveh tekmah pokažemo, da smo imeli v Baslu slab večer in da smo v Stožicah drugačna reprezentanca, ki jo je težko premagati. Potrebujemo točke, najbrž kar vseh šest,« tudi Jaka Bijol potrjuje selektorjeve besede, da bodo Slovenci krenili po zmago.

Forma slovenskih napadalcev v zadnjem obdobju ni bila blesteča. Od hat-tricka Benjamina Šeška proti Kazahstanu v ligi narodov pred letom dni so na desetih tekmah dosegli devet golov, tri na prijateljskih tekmah z BiH in Luksemburgom. Klasični napadalci so zadeli le trikrat: Šeško ob porazu z Norveško (1:4), Andres Vombergar z enajstmetrovke proti BiH (2:1) in Žan Vipotnik za remi s Švedsko v Stožicah pred mesecem dni. »Za napadalni nogomet se mora zložiti veliko dejavnikov, ni vse odvisno le od naših igralcev. Slovenija je dobro selekcionirana ekipa, Kek dobro ve, kaj so prednosti in v kakšni formi so njegovi igralci, za dobro predstavo pa mora delovati vsak detajl. V zadnjem obdobju se to ni uresničilo do mere, kot smo jo želeli,« izzive pred načrtovanim napadalnim jurišem podčrtuje Šiljak.

Lahko bi bili tudi prvaki

Reprezentanca Kosova si je septembra priigrala dobro izhodišče in začutila priložnost. Z dobro obrambo so Švede spravili ob živce in izkoristili priložnosti za zmago z 2:0, ki jim tudi proti Slovencem omogoča previdno igro in prežanje na morebitne napake in vrzeli v odprti postavitvi. Za domačine remi v Prištini ne bi bil neuspeh, za Slovence ne pride v poštev.

»Slovenija je najboljša, ko igra kot moštvo in ne izstopajo posamezniki. Če bi bilo vseh 11 v vrhunski formi, smo lahko tudi svetovni prvaki, imamo veliko kakovosti, nimamo pa Messija ali Ronalda, ki bi sam odločal tekme. Pri nas so razlike manjše, zdaj izstopa Šeško, prej je kdo drug,« zaključuje Šiljak. Šele po vrnitvi iz Prištine v zgodnjih urah sobotnega jutra bo pozornost lahko usmerjena k švicarskem izzivu v Stožicah, s popotnico zmage bi slovenske delnice doživele velik popravek navzgor.