Slovenski nogometaši po dveh tekmah lige narodov v dobrem položaju

Ob začetku lige narodov, prvega pomembnega tekmovanja v selektorski vlogi, se je Boštjan Cesar ob prihodu na Brdo pri Kranju znašel v nezavidljivem položaju. Tekma s Škotsko je razkrila porazno telesno pripravljenost nekaterih nosilcev igre, ki ne zmorejo držati stika z zgornjim evropskim nogometnim razredom, kaj šele z elito. Cesar je z odločno reakcijo razdrl nedelujoči dvojec na sredini igrišča, zaupal občutku in s »popolno« zmago nad Severno Makedonijo omilil pritisk. Slovenija je pred drugo polovico lige narodov v dobrem položaju, v naslednjem tednu dni pa bodo dokazovali, da zmorejo tudi kaj več kot le preživeti v drugem kakovostnem razredu.

Iz strokovnega štaba je v urah pred tekmo prišlo jasno opozorilo: igralne minute v klubih gor ali dol, vsak mora biti sposoben odigrati vsaj uro na visoki ravni, šele nato so dovoljeni krči, težke noge in upehana pljuča. Cesar je pred tekmo premešal anemično sredino igrišča in Timija Maxa Elšnika, ki je zelo daleč od obetavne podobe iz nemškega evropskega poletja 2024, posedel na klop. Ob bok premalo prepričljivemu Adamu Gnezdi Čerinu je postavil Žana Karničnika in ulovil ravnotežje, v Sandiju Lovriću pa dobil igralca z idejo, četudi s pomanjkljivostmi, zaradi katerih je nenehno razpet med udarno enajsterico in klopjo za rezervne nogometaše.

Prečka Žana Vipotnika, ki je dobil in upravičil mesto v konici napada, je napovedala boljši slovenski večer, nato je sledil zdrs v povprečje. Ob polčasu je bilo težko preslišati negodovanje nad povprečno nogometno predstavo, zasenčila jo je katastrofalna zelenica, nad katero so nos vihali nogometaši, obnjo pa se je obregnil tudi Cesar. Najprej Lovrić in nato intrigantni krili Danijel Šturm in Aljoša Matko so zrežirali zmago za olajšanje, ki je poneslo selektorja. »To je bila popolna tekma, zadeli smo dva gola, kar je zelo pomembno, znova ga nismo prejeli in vknjižili smo vse tri točke proti tekmecu, ki pa ne sodi v sam vrh. Moramo rasti iz tekme v tekmo, ni prostora za evforijo,« je podčrtal Cesar. Izkupiček je zelo dober, pogled na lestvico in s štirimi točkami drugo mesto za brezhibno Švico prav tako, a med dobrimi 10.000 gledalci v Stožicah marsikdo ni delil selektorjevega mnenja o popolni slovenski predstavi. Za takšno oceno je bilo napačnih podaj preveč, v zmešnjavi in paniki, ki se je v zadnje četrt ure igre nekajkrat naselila med slovenske branilce, pa bi proti bolj kakovostnim tekmecem klonil tudi Jan Oblak, ki je tokrat dobil »prost večer« in užival v stožiški kulisi.

Drkušić na hlapih

Pri pomlajevanju reprezentance se Cesar opira tudi na Tjaša Begića, ki je po začetni nervozi ujel ritem tekme in samozavest, predstavo pa kronal z asistenco Lovriću za prvi slovenski gol. Matko je tako znova dobil vlogo aduta s klopi, hitri šprinti napadalca Ujpesta proti utrujenim branilcem pridejo bolj do izraza, po 60 metrih šprinta pa je v drugi gol na tekmi pretopil pravo nogometno akcijo hitrih in natančnih podaj, ki so v Stožicah (pre)redke.

Zelenica s kosi trave, ki so leteli po zraku, je prinesla zgražanje, novih poškodb nogometašev pa na srečo ne. »V ospredju je bila regeneracija, tudi fantje so morali malo odklopiti od nogometa, od danes naprej pa smo osredotočeni le na Švico. To bo drugačna tekma, so izjemna ekipa z izjemnimi posamezniki, ampak pojdimo dan za dnem,« je Cesar posegel v pomensko prazni besednjak zasavskega zvezdnika na dveh kolesih. Štirih pomembnih tekem v tednu in pol številni slovenski reprezentanti niso vajeni, dodaten dan odmora pred sobotno večerno tekmo bo prišel še kako prav. Vanja Drkušić, ki je v zadnjem mesecu v Kataloniji dobil eno igralno minuto, se ni zmogel niti veseliti gola s soigralci, ob Oblaku je bil edini, ki je obstal na slovenski polovici. Pred dvobojem s Švicarji, četrtfinalisti svetovnega prvenstva, ki so resno pretili kasnejšim finalistom Argentincem in sodijo v najvišji evropski kakovostni razred, bodo Slovenci morali biti hitrejši, močnejši in odločnejši, sicer se »popolna« slovenska podoba utegne skaziti.