Slovenski rokometaši za konec prvega dela eura s Ferskimi otoki

Skandinavske klasične melodrame niso po okusu slovenskih rokometašev, raje imajo sodobne norveške srhljivke, kakršni so uprizorili na tekmah proti Črni gori (41:40) in Švici (38:35). Težko si predstavljamo kakšen drug žanr, ko se bodo ob 20.30 za prvo mesto v skupini D v Oslu pomerili s fanatičnimi tekmeci s Ferskih otokov. Prvi dve epizodi v seriji EHF euro 2026 sta imeli srečen konec, če bo tako tudi nocoj v peklu Unity Arene, se bodo dokončno otresli vzdevka odpisani, ki se jih je prijel zavoljo vseh težav s poškodbami in odpovedmi. V hotelu Scandic Fornebu v predmestju Osla, le dve avtobusni postajališči od dvorane, kjer se za drugi del EP meri osem reprezentanc, je zanimivo in živahno. Kar sedem z izjemo domače Norveške jih je nastanjenih v njem. Lep je pogled na igralce z vseh koncev stare celine, kako se družijo, šalijo. Najraje se zabavajo z igranjem namiznega kerlinga ...

Kristjan Horžen je v odlični formi. FOTO: RZS

Na igrišču pa ni prijateljstva in ga ne bo niti nocoj. Reprezentanci Slovenije in Ferskih otokov bosta v bistvu že odigrali tekmo glavnega dela, kdor bo zmagal, bo v Malmö prenesel velik kapital dveh točk in bo na dobri poti, da si po štirih tekmah na Švedskem pribori vozovnico za zaključni del v danskem Herningu. Pri čudežu v Oslu, kjer so Slovenci v zadnjih 20 minutah nadoknadili devet golov zaostanka in Švicarje premagali z 38:35, sta imela pomembni vlogi Kristjan Horžen in Miljan Vujović. Krožni napadalec je dosegel pet golov, bil je čvrst v obrambi, vratar je v ključnih trenutkih, ko se je tekma lomila, ubranil šest strelov. »Kaže, da res ne znamo odigrati mirne tekme. Obe sta bili pravi grozljivki. Proti Ferskim otokom bomo zares morali tekmo odpreti drugače, gre za zelo neugodno reprezentanco, ki leti na krilih navijačev in ne bo popustila, kot so Švicarji,« Horžen upa, da so se iz dveh izkušenj kaj naučili.

Brez selektorja je steklo

Po tako stresni tekmi je težko zaspal. »Mislim, da me je zmanjkalo šele okoli treh. Za nameček ne morem dolgo spati, ker imam svoj ritual, odkar sem dobil sina (Brina, leto in pol; op. p.), in bil že ob pol osmih pokonci,« spanca primanjkuje članu Gummersbacha, ki ne zna pojasniti, kdaj se je zgodil preklop v glavah. Jih je morda izključitev selektorja Uroša Zormana sprostila in so si rekli: »Vrag je vzel šalo, zdaj se moramo znajti sami?« »Delovalo je res tako. Ko je selektor dobil rdeči karton, se nam je nekako odvalil kamen od srca. Rekli smo si, kar je bilo, je bilo, slabše ne more biti. In je šlo.«

Trebanjec je priznal, da je v podzavesti že obupal. »Ko je na začetku drugega polčasa v vodo padlo vse, kar smo se dogovorili in smo prejeli še tri gole, smo si mislili: 'Tole ne bo šlo, naj sodniki odpiskajo konec, gremo raje dol, ker to ni ničemur podobno.' Čudež, res.« Malmöja se veseli: »Osnovni cilj je izpolnjen, toda želimo več. Želimo zlata vredni točki iz Osla in se boriti naprej na Švedskem.«

Vujović: Ponosen na dres

Podobno razmišlja vratar Vujović, član Stuttgarta in Horženov tekmec iz bundeslige. Vzdušja se veseli. »Vem, da bo dvorana polna navijačev Ferskih otokov in naš izziv bo, da jih utišamo. Prava vojna za dve točki bo. Bo pa zelo težko, zares igrajo dobro, hitro, borbeno, povsod jih je polno. Vidi se, kako pomemben jim je ta dres z državnim grbom,« tekmece spoštuje Vujović, ki je v Slovenijo prišel s 15 leti, toda tudi on je ponosen na svoj grb.

Na grafični predstavitvi igralcev celo s prstom pokaže nanj ... »Ne bi januarja za ves mesec zapustil družine, če ne bi imel rad Slovenije. Ponosno nosim ta dres. Zdaj še posebej, ker so nas pred prvenstvom vsi odpisali in govorili, kdo vse manjka. Pokazali smo, da imamo v sebi nekaj več,« je odločen nekdanji član Gorenja in Celja Pivovarne Laško, ki ga že leta vabijo v črnogorsko reprezentanco, vendar se vidi samo v dresu nove domovine.

Miljan Vujović je ubranil ključne strele. FOTO: Slavko Kolar