Tadej Pogačar v Švici s cmokom v grlu zaradi zaročenke

Obraz Richarda Carapaza na ciljni črti prve etape dirke po Švici v Sondriu je povedal vse. Zadovoljstvo se je mešalo z nejevero, Tadej Pogačar je pelotonu dokazal, da v letošnjem poletju z njim ne bo šale, ne glede na to, za katero rumeno majico se bo boril. S švicarsko bi v karierno zbirko dodal novo kljukico, zdaj ni več daleč od nje, francoska pa je glavni cilj poletja, ki se bo za svetovnega prvaka nadaljevalo v dolgo in naporno jesen. Branilec naslova z dirke po Franciji je letos za generalko izbral dirko po Švici, stran od stresa francoskih cest. Preizkušnja z novim formatom krožnih etap in le petdnevnim sporedom ponuja manj potovanj, predvsem pa Pogiju nudi »luksuz«, kakršnega ne bi dobil nikjer drugje. Pričakoval je, da bo švicarske popoldneve lahko preživljal v družbi zaročenke, na enaki trasi se je na ženski dirki preizkusila tudi Urška Žigart in bila v prvi etapi do tehničnega spusta v igri, da dopolni sanjski družinski uspeh.

Zaradi posledic padca na Giru je izgubila veliko časa in priznala, da je imela precej psiholoških težav v tehničnih ovinkih, še huje se je zanjo razpletla druga etapa. V zaključku je na cestni oviri izgubila nadzor nad kolesom in poletela prek krmila ter obležala, odpeljali so jo v bolnišnico. Vsekakor slaba novica za slovensko kolesarstvo je bila udarec tudi za nosilca rumene majice, ki bo nadaljevanje dirke pričakal z mislimi, ki niso osredotočene le na kolesarstvo.

Pogačarjeve napadalne bravure spremljamo že nekaj let, ne nazadnje je tudi mavrično majico osvojil po 100 km dolgem pobegu, a nenavadni napadi tekmece še vedno ujamejo na levi nogi. »Vse skupaj je bilo čudno, kar naenkrat sta se Pogačar in Brandon McNulty odpeljala, zadaj pa so vsi le gledali drug drugega. V hipu je bilo dirke konec,« je bil razočaran, a tudi vdan v usodo Carapaz, ki je z drugim mestom potrdil status najboljšega med »smrtniki«.

»Pogačar je preprosto neverjeten, nimam besed za njegov napad. Sodi v drugo ligo kot ostali,« se je Slovencu priklonil Ekvadorec, ki je z dobrima dvema minutama zaostanka le omilil škodo. »Tega gotovo nismo načrtovali, želel sem le po odbitne sekunde, potem pa se je naredila luknja in napadel sem na polno. Nisem imel radijske povezave, ko sem izvedel, da je razlika že kar velika, sem le še na polno nadaljeval do cilja,« je Pogi dodal svoj pogled na prvo etapo dirke po Švici, ki mu je prinesla okroglo 10. zmago v sezoni. Za vsako ceno se ne bo trudil, da bi v zbirko pred nedeljo dodal še kakšno, za drugi del sezone bi veljalo prihraniti vsak drobec energije, ki bo do sredine oktobra prišel še kako prav.

Na kaj se pripravlja Roglič?

V Švici se namreč ne tke »le« rumena majica, za Pogačarja je na kocki veliko. O dvigu forme ni dvoma, na pravo oceno pripravljenosti pa bo moral počakati na začetek Toura in konkurenco, ki sodi v prvo startno vrsto: Jonasa Vingegaarda, Paula Seixasa, Remca Evenepoela, tudi favorita s slovenskih cest Floriana Lipowitza. Pričakovano ostrim bojem sledi še nekoliko nejasna jesen, veliko indicev je, da naj bi Pogačar že letos poskusil v žep pospraviti špansko Vuelto, nato sledita svetovno in domače evropsko prvenstvo ter za konec najverjetneje Lombardija. Sijajna regeneracija, ki Pogačarja loči od tekmecev, bo na resni preizkušnji.

Kaj bo poleti počel Primož Roglič, je veliko večja uganka. Od švicarske zmage, s katero bi popolnil zbirko zmag na enotedenskih dirkah, se je s skoraj petimi minutami zaostanka poslovil že v Sondriu, z etapno zmago bo do konca tedna poskušal vsaj nekoliko popraviti vtis. Mesta v ekipi za Tour pri Red Bull Bori Hansgrohe zanj bojda še vedno ni, drugo polovico maja in prvo junija pa je kljub temu preživel na višinskih pripravah. Težko je verjeti, da bi v nemškem moštvu tako temeljito pripravo izpeljali le za dirko po Švici, kjer bi bile Rogličeve možnosti tudi v najboljši formi v boju z rojakom pičle. Preostanek švicarskega tedna bo pokazal, kdo gre na Tour lahko vzravnano in koga ob misli na moštveni kronometer 4. julija v Barceloni spreletava srh. Jasno je le, da med slednjimi Tadeja Pogačarja ne bomo našli.

Tadeju Pogačarju vedno znova uspe presenetiti tekmece. FOTO: Nico Vereecken/Reuters