V Los Angelesu bo naš šampion Kristjan Čeh dopolnil zbirko

Slovenski orjak je v metu diska znova rešil atletsko odpravo na evropskem prvenstvu v Birminghamu. Domov se ni vrnil le z odličjem, prišel je z zlato kolajno, ki je vselej nekaj posebnega. »Vedno je naslov težje ubraniti kot prvič zmagati. Tokrat so bila moja pričakovanja veliko višja kot v Rimu, tudi met je bil več kot štiri metre daljši,« je zadovoljno razlagal Kristjan Čeh, ki bo v prihodnjih tednih dobro formo poskušal unovčiti še na diamantni ligi, sredozemskih igrah in nato na zaključku diamantne lige, ki bo njegov zadnji vrhunec sezone.

Zadnji del slovenske izbrane vrste, ki je tekmovala v Birminghamu, se je v domovino vrnil šele ponoči, črto pod evropsko prvenstvo pa je z junaki atletska zveza potegnila na sprejemu, kjer je bil v osrednji vlogi edini slovenski nosilec kolajne z Otoka Čeh. »Apetiti so bili nekoliko višji, napovedovali smo pet kolajn, a takšna je na žalost ali pa na srečo naša atletika, odločajo malenkosti. Domov smo prišli z zlato kolajno, in to je velik uspeh,« je prvenstvo ocenil predsednik zveze Primož Feguš.

Podobno kot pred dvema letoma v Rimu je tudi tokrat Čeh poskrbel za slovenske nasmehe. Zanj je bila zgodba nekoliko drugačna kot v Italiji. »Takrat nisem imel tako visokih pričakovanj, mogoče sem razmišljal o kolajni, zagotovo pa ne o naslovu prvaka, saj so bili tudi moji meti več kot štiri metre krajši. Tokrat sem šel na prvenstvo res v dobri formi in upravičil pričakovanja,« je pritisk ocenil junak, ki je v Podvincih dobil šampionski sprejem tudi v družbi najbližjih: »Z njimi proslavljati je nekaj posebnega, to so ljudje, ki so mi najbližje in ki najbolj zvesto navijajo zame.«

V Birminghamu je po suverenem nastopu v kvalifikacijah kazalo, da se je v finalu vse zarotilo proti njemu. »Še celo 20 minut prej, kot smo načrtovali, sem šel na avtobus proti prizorišču, na koncu pa se je izkazalo, da je ravno ta avtobus obstal v gneči. Nisem bil pretirano živčen, vedel sem, da brez mene ne morejo začeti, nekaj minut so me sotekmovalci počakali, potem pa je šlo že v prvem metu čez 70 metrov,« je Čeh opisal odisejado, ob obisku prenizkega stranišča jo je pred tekmo »začinilo« še prebito čelo.

Diamantna liga, SP in OI

V tej sezoni bo formo, v kateri disk brez težav leti tudi prek 72 metrov in se približuje državnemu rekordu, ki je postavljen pri 72,61 metra, poskušal unovčiti še na mitingu diamantne lige v Lozani, sredozemskih igrah in nato na finalu diamantne lige, kjer se Čeh poteguje tudi za bogate denarne nagrade. Zlato mu jih je nekaj že prineslo, ob 50.000 evrih nagrade za najboljši dosežek med metalci še nekaj manj kot 13.000 evrov nagrade atletske zveze, še večji bodo zneski, če bo izpolnil velike cilje za nadaljevanje kariere.

»Želim ostati konstanten in postopoma dvigovati pripravljenost, za metalce velja, da so najboljši, ko so nekoliko starejši, ko pridejo do izraza vse izkušnje in izdelana tehnika. Prihodnje leto me čaka svetovno prvenstvo, ki je velik cilj, nato pa bo vse podrejeno Los Angelesu,« Čeh ne skriva, da ima v vitrinah že pripravljeno mesto za olimpijsko kolajno, ki se mu je dvakrat že izmuznila iz rok. Če bo nadaljeval v takšnem ritmu, ga v Kaliforniji ne bo nihče zaustavil.