V Popovichevi šoli sta blestela tudi Slovenca

Košarka v Združenih državah Amerike je zelo donosen posel, zato pri ključnih odločitvah ni prostora za čustva in nekdanje zasluge, hladnokrvne odločitve so uveljavljena praksa. San Antonio Spurs pa kažejo, da je pot do uspeha lahko tudi bolj človeška in prepredena s pristnimi odnosi. V Teksasu v teh dneh spremljajo igralski razvcet Victorja Wembanyame, francoski čudežni deček je iz sence priklical tudi velikega Gregga Popovicha. Očetovska figura sivolasega trenerja, podprta s hudomušnim karakterjem in pristno skrbjo za svoje varovance, je vzgojila številne vrhunske košarkarje. Največje uspehe je Popovich dosegal s Timom Duncanom, Manujem Ginobilijem in Tonyjem Parkerjem, tik pred koncem aktivnega obdobja se je podpisal tudi pod izbor Wembanyame na naboru in ga v prvi sezoni v Teksasu vzel pod okrilje. Nato je novembra 2024 danes 77-letnega Popovicha zadel infarkt, po pol leta okrevanja je bilo jasno, da z aktivnim delom v ligi NBA ne bo več nadaljeval.

»Dragi trener, ni besed, ki bi opisale vse, kar si naredil za košarko v tem mestu. Vesel in ponosen sem, da sem prispeval delček k tvoji 29 let dolgi poti glavnega trenerja,« se mu je ob slovesu poklonil Wembanyama. Popovich se je umaknil od oči javnosti, tudi stran od slave in košarkarskih igrišč pa ni ostal sam. »Gregg je vsak dan v telovadnici in dela vaje na poti k rehabilitaciji, ko pridejo v San Antonio, se mu pridružijo tudi Parker, Ginobili in Boris Diaw. Čisto vsak dan pa je z njim Tim Duncan, čeprav mu ne bi bilo treba. Ko to vidim, mi je jasno, da smo zgradili nekaj posebnega,« je direktor Ostrog RC Beuford opisal odnos, ki ga z igralci, tudi Radoslavom Nesterovićem in Benom Udrihom, s katerimi je osvojil pet naslovov prvaka (1999, 2003, 2005, 2007, 2014), še vedno goji sloviti trener.

Liga NBA zdaj čaka, kako daleč lahko mlado, a zelo nadarjeno moštvo iz Teksasa pride na svojem prvem pohodu proti velikemu finalu. Z zanimanjem proti nekdanji domači zvezni državi pogleduje tudi Luka Dončić, ki bo ob morebitnem uspehu v seriji s Houstonom nadaljeval s teksaškim pohodom v San Antoniu. Dončić je storil še en pomemben korak k vrnitvi na parket, na ponedeljkovem treningu se je za nekaj lažjih vaj priključil soigralcem, ki so se razveselili tudi dobre volje in potegavščin, ki jih v telovadnico prinaša prvi zvezdnik. Dvoboj Dončića in najboljšega obrambnega igralca lige – prvi v zgodovini je to nagrado prejel z vsemi glasovi –, ki pri 224 centimetrih kljubuje zakonom fizike, veliko obeta. Za Portland bo kaj več od častnega odpora pretežka naloga, morebitna serija z (zdravimi!) Los Angeles Lakers pa bi bila poslastica mnogo večjega kalibra.