Velikana si ga bosta zapomnila, trener Brinja Goran Marković piše zgodovino

Glavni arhitekt nogometnih podvigov Brinja v tej sezoni je Goran Marković. Grosupeljčan in otrok Brinja z dvanajstletnim stažem v klubu je ustvaril moštvo, ki se mu nasmiha sezona presežkov – z naslovom pokalnega prvaka in napredovanjem iz 2. SNL v 1. SNL. Toda pred Grosupeljčani so morda odločilni dnevi, za 40-letnega trenerja in klub najpomembnejši v zgodovini.

Kako lepo je ta trenutek biti v vaši koži? Ali uživate?

»V sedmih nebesih še nisem, ker se vsak dan soočamo s težavami. Nismo še bili v takšnem položaju, toda delam 'na polno'. Močno sem vpet tudi v delo v klubu na vseh ravneh. Pomagam mojemu nasledniku v mladinski šoli trenerju Eriku Marinšku, on mi pomaga pri članskem moštvu. Ampak, da, odlično se počutim, pripravljamo se za pokalni finale in se hkrati borimo za preboj v prvo ligo. Če bi pred sezono kdo le namignil, da bi lahko bili v tem položaju, bi bil izjemno zadovoljen, zdaj je težava, ker smo tako blizu največjemu uspehu v zgodovini kluba. Če želimo napredovati, moramo zmagovati, če ne bomo napredovali, bo pomenilo, da nismo dovolj dobri za 1. SNL.«

Tudi v Celju ne boste v vlogi favoritov, kako bi opisali Kidričane?

»Kdor igra v višji ligi, je vselej favorit, ampak imamo lepe možnosti za zmago. Aluminij je dobra ekipa, zelo spremenjena od minule sezone, v kateri je bil izkupiček v zmagah 1:1. Pred enim letom smo izgubili z 2:4. Odločala bo tudi dnevna forma, imajo pa Kidričani prednost v izkušnjah igranja takšnih tekem.«

Kako ste dojemali lastne pokalne senzacije?

»Sem zelo enostaven trener, ki se za vsako tekmo pripravlja, kot da je zadnja. Treningov se lotevam z veliko delovno vnemo, ker naše moštvo nima izrazito velikih mojstrov. Zato je še posebej pomembno, da je vsak trening dinamičen in poln ritma. Poskušamo gojiti slog igre z veliko teka, visokim presingom, nadzorom tekme, z žogo v svoji posesti. V zadnjih treh sezonah smo v tej prvini statistično prvi ali drugi, enako po številu napadov.«

Katera od zmag je bila najslajša?

»Zmagi proti Mariboru in Olimpiji sta bili zelo sladki, a vsaka na svoj način. Proti Mariborčanom je bila zahtevnejša, ker smo imeli v tistem obdobju niz težkih tekem in smo imeli na voljo 12, 13 igralcev. Ta zmaga nas je izstrelila. Olimpiji smo hitro zabili gol. Sladka je bila zato, ker je šlo za lokalni dvoboj. Zelo dobro smo igrali, sposobni smo bili ohraniti prednost, ustvarili smo si več priložnosti. V Radomljah smo že pred tekmo začutili, da se nas bojijo. Počutili smo se kot resna ekipa.«