Vse več denarja klubom in drugim v nogometu

Nogometna družina je potegnila črto pod opravljeno v lanskem letu in se ozrla v letošnje in prihodnje izzive. Na Brdu pri Kranju so zasedali člani redne letne skupščine Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki je z naskokom največja in tudi najbolj priljubljena športna panožna zveza pri nas. Predsednik NZS Radenko Mijatović nam je razkril nekatere številke.

Po zadnji anketi Uefe se zanima za nogomet 88 odstotkov Slovencev (evropsko povprečje 73 %), nogomet je šport številka ena tako v očeh moških (70 %) kot žensk (58 %). Ni torej čudno, da je člansko reprezentanco na lanskem euru v Nemčiji podpiralo rekordnih 53.600 navijačev na štadionih in 1,8 milijona rojakov doma pred TV zasloni.

Tomaž Kavčič (desno) je postal častni član NZS. FOTO: NZS

Bojan Prašnikar (desno) je postal častni član NZS. FOTO: NZS

NZS je od maja do julija 2024 zabeležila 2,2 milijona ogledov na svoji spletni strani – ta bo letos doživela preobrazbo –, na digitalnih kanalih pa 26 milijonov prikazov. Logično, Slovenija je bila lani resnično uspešna, pot na euru pa je končala na dramatičen način – v osmini finala turnirja jo je po izvajanju enajstmetrovk premagala Portugalska.

Mijatović: V ozadju podvigov so tisoči ur dela

Leto 2024 je bilo na splošno izjemno uspešno za slovenski nogomet, v njem je treba izpostaviti tudi uvrstitev reprezentance U-21 na evropsko prvenstvo, ki bo junija na Slovaškem – tekmice bodo močne Anglija, Nemčija in Češka –, in prvič doslej dva kluba v Uefinih tekmovanjih. Tako Celje kot Olimpija sta preživela silvestrovo v Evropi in pustila v odličen vtis v konferenčni ligi.

»Ti rezultati niso naključje. So plod sistemskega razvoja in trdne podpore, ki jo zveza nudi klubom, trenerjem, igralkam in igralcem,« je navzočim zatrdil generalni sekretar NZS Martin Koželj.

Vse to je dvignilo ugled nogometa v državi in zagotovilo tudi večje ustvarjene prihodke, s katerimi lahko NZS več vlaga v razvoj nogometa in še močneje podpre deležnike v tej panogi. Podroben pogled v izkaz finančnih tokov NZS za lansko leto namreč razkriva prav nadaljevanje trenda, po katerem nogometni deležniki (klubi, Medobčinske zveze, sodniki, …) iz leta v leto lahko računajo na izdatnejšo podporo, ki je lani dosegla novo rekordno raven (glej graf).

Financiranje_NZS FOTO: Gm

Poslovni Izid_NZS FOTO: Gm

Znesek sofinanciranja deležnikov je narastel z 2 milijonov evrov v letu 2018 na 6,12 milijona evrov v lanskem letu. Prvoligaši zgolj iz naslova centraliziranega trženja TV pravic prejmejo približno dobrih 300.000 evrov letno, skupaj iz Uefinega prispevka iz naslova t. i. solidarnosti pa v seštevku blizu 800.000 evrov. NZS bo v obdobju 2022-28 vložila v nogometno infrastrukturo 9 milijonov evrov – tega ne počne nobena druga panožna zveza pri nas –, in sicer približno 6 milijonov preko Uefinega projekta »Hattrick«, približno 3 milijone pa preko integralnega proračuna NZS.

»Vlagamo še več, toda želim izpostaviti še nekaj. V ozadju zgodovinskega uspeha reprezentance A in drugih podvigov so tisoči ur dela na vseh ravneh nogometa. Na NZS ostajamo zavezani temu, da podpiramo tiste, ki vsakodnevno skrbijo, da ima nogomet pri nas svetlo prihodnost. Tudi v prihodnje bomo gradili sistem, ki bo podprl klub, trenerja, sodnika, igralko in igralca. Rezultati bodo prišli – ker bomo imeli trdne temelje,« je napovedal Mijatović, ki je lani dobil tretji mandat predsednika zveze.

Pozdravi od Čeferina in Infantina

Navzoče na skupščini sta pozdravila tudi Marios Georgiou (Uefa) in Marco Ferri (Fifa) ter jim prenesla pozdrave predsednikov Aleksandra Čeferina in Giannija Infantina, delegati pa so potrdili 13 točk dnevnega reda skupščine NZS, tudi program dela in finančni načrt za leto 2025, ki predvideva 22,98 milijona evrov odhodkov in za 4000 evrov nižje odhodke. Ob koncu skupščine so podelili priznanja za razvoj nogometa, častni člani zveze so postali Bojan Prašnikar, Tomaž Kavčič in Jože Klinc, za sto let delovanja pa je plaketo prejel klub Hrastnik.