Za Rogliča bo nova priložnost doma

Po dveh zaporednih slovenskih slavjih s Tadejem Pogačarjem na čelu so na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu ob odsotnosti šampiona s Klanca pri Komendi na svoj račun prišli Američani. Kljub temu je mavrična majica ostala v »družini«, saj jo je Pogiju v Montrealu slekel moštveni kolega iz ekipe UAE Brandon McNulty. V boju za vrh je bil dolgo tudi Primož Roglič, ki pa je v zaključku popustil in končal na 21. mestu. Na EP v Sloveniji bo precej višje, je prepričan Bojan Ropret.

Roglič je dolgo krojil razplet izjemno zahtevne 273-kilometrske preizkušnje s 3800 višinskimi metri. Slabih 90 kilometrov pred ciljem se je priključil vodilni skupinici, v kateri je najdlje preživel z Mathieujem van der Poelom in Quinnom Simmonsom.

Ko so jih zasledovalci ujeli in so se taktične karte na novo premešale, je zasavskemu orlu 26 kilometrov pred ciljem zmanjkalo moči. Boja za kolajne, ki so jih osvojili McNulty, Michael Matthews in van der Poel, je bilo zanj konec. »Zdaj, ko poznamo razplet, se zdi, da je bilo nesmotrno, da je šel Roglič v akcijo tako daleč pred ciljem. V položaju, v katerem se je znašel med dirko, pa je bila to pravilna odločitev. Pobeg je bil dober in moral je iti zraven. Med zasledovalci ni bilo veliko sloge, a so bili vseeno dovolj hitri, da prednost ubežnikov ni presegla dobrih 40 sekund. Na kratkih klancih je bilo mogoče s skoki veliko pridobiti, zato je bil vsak zaostanek, manjši od minite, ulovljiv. Reprezentančni kolegi so Rogliča do zaključnih krogov lepo pospremili, a če bi želel doseči kaj več, bi moral imeti še koga ob sebi do zadnjih treh krogov,« je nastop slovenske izbrane vrste analiziral Ropret, ki tako kot večji del svetovne kolesarske stroke nima dvomov o tem, kdo bi zmagal, če bi bil Pogačar na startu.

»Če bi bil Pogačar v takšnem stanju kot pred padcem na Vuelti, ne bi imel težav. Ko napade, je suveren in nato drži tempo, tudi če ima 200 metrov prednosti, se ne ustavlja. Tukaj je ubežnike vedno zmanjkalo pri dobre pol minute prednosti,« je nadaljeval nekdanji kolesar, ki je McNultyjevo zmago pripisal izjemnemu delu ameriške reprezentance.

»Trije Američani so bili vseskozi zraven in imeli so izjemen motiv. Vse se jim je izšlo po načrtih. Pri tem je bil najbolj srečen McNulty, ki se je znašel na pravem mestu ob prvem trenutku,« je o ameriški taktični mojstrovini povedal Ropret.

Veliko stopnic do Pogačarja in Rogliča

Kako pa ocenjuje nastope najboljših slovenskih upov, Gala Stareta, ki je bil 6. med mladinci, in Erazma Valjavca, 9. med mlajšimi člani? »Naši mladci so dobri, a se bodo morali še velikokrat izkazati. Če si dober, si prebiješ v elito, če si odličen, si v ospredju svoje ekipe, če si genialen, zmaguješ kot Pogačar in svoje čase Roglič. Do tja pa je veliko stopnic, to je izkazalo tudi pri 20-letnem Paulu Seixasu, ki je v Montrealu meril na vrh, končal pa s krči. Še vedno verjamem, da je šel prezgodaj na Tour. Največja napaka je primerjanje s Pogačarjem. Takšen kolesar se rodi vsakih 50 let in primerjave z njim so brezpredmetne. Vsak mora najti, kar je najbolj primerno zanj,« o kolesarjih, ki prihajajo, pravi naš sogovornik.