
Galerija

Primož Roglič je z nedavno veliko zmago znova dokazal, zakaj sodi med najboljše kolesarje na svetu. A za trenutki, ko kolesar dvigne roke v zrak in proslavlja uspeh, je zgodba, ki je gledalci običajno ne vidijo. Vrhunski rezultati zahtevajo ogromno odrekanja, dolge ure treninga, prilagajanje prehrane, premagovanje bolečine in pogosto tudi potiskanje telesa do skrajnih meja. Ko gledamo Rogliča in druge najboljše kolesarje na svetu, vidimo predvsem tekmovanje, napete zaključke in zmage. Veliko manj pa je vidnega tistega, kar se dogaja v ozadju – kako zahtevno je telo pripraviti na takšne napore, kako težko je vzdrževati formo čez celotno sezono in kako hitro se lahko vrhunski šport spremeni v tveganje za zdravje.
O manj znani in tudi nevarni plati profesionalnega kolesarstva so v podkastu Zdravniške zgodbe govorili zdravniki, ki skrbijo za zdravje vrhunskih kolesarjev. Njihove izkušnje segajo od hudih poškodb in smrtnih žrtev na dirkah do izčrpanosti, prehranskih omejitev in trenutkov, ko mora zdravnik športnika zaščititi tudi pred pritiskom po čim boljšem rezultatu.
Ena od zgodb, ki pokaže, kako daleč lahko segajo odrekanja profesionalnih kolesarjev, je zgodba Luke Mezgeca. Da je preživel, je na stranišču na skrivaj jedel bombone. Kolesarju so namreč rekli, da ne sme nič jesti. Bomboni so tako postali njegovo orodje, da je preživel.
Pri profesionalnem kolesarstvu so del vsakdana tudi izjemne hitrosti. Na Vuleti so se v center mesta pripeljali s kar 98 kilometri na uro. »Kolesarji so sposobni pri 60 km na uro preskočiti ležečega policaja, in lepo nadaljevati naprej, ker so tako veliko na kolesu, ampak po toliko urah na kolesu, se enkrat pač ne izide. Bil sem zraven tudi, ko je bila smrtna žrtev na dirki,« je povedal Krištof Knap, dr. med., specializant kardiologije in vaskularne medicine. Prav zato je ena od najpomembnejših nalog športnega zdravnika tudi prepoznavanje trenutka, ko športnik ne sme več nadaljevati za vsako ceno. »Odgovorni del te službe je, da se ti boriš za zdravje športnika tudi takrat, ko se ne bori nihče drug,« pravi Knap, ki je tudi uradni zdravnik slovenske kolesarske reprezentance.
Tudi ekstremni pogoji, v katerih kolesarji tekmujejo, lahko pustijo posledice. Kolesarji se med dirkami polivajo z mrzlo vodo, ta pa lahko povzroči tudi težave, ki jih gledalci ne opazijo. »Kolesarji se polivajo z mrzlo vodo, mrzla voda ti zmoči hlačke, se te zadeve zagnojijo, včasih se vrastejo stvari ... nastanejo bule in ne morejo ljudje več na sedežu sedeti,« je nadaljeval Knap.
Njegov oče, izr. prof. Bojan Knap, je specialist interne medicine in svetovalec vrhunskim ter rekreativnim športnikom. Opozoril je tudi na posledice, ki jih lahko pusti celotna sezona ekstremnih naporov. »Ob koncu sezone so ti fantje tako shujšani, tako zmozgani, scuzani. Vloga zdravnika je tudi to, da malo zabremzaš direktorje, ker oni hočejo samo zmage.«

Velika zmaga slovenskega asa
Primož Roglič je z novo zmago znova opozoril, kako visoko je mogoče poseči v športu, ki od kolesarja zahteva izjemne napore in odrekanje.
Roglič je svojo zadnjo zmago dosegel 7. oktobra 2026, ko je na evropskem prvenstvu v Šenčurju postal evropski prvak v kronometru. 36-letni Slovenec je 22,1 kilometra dolgo progo prevozil v 28 minutah in 16 sekundah ter za sedem sekund premagal Francoza Bruna Armiraila. S tem je osvojil svoj prvi naslov evropskega prvaka v vožnji na čas in postal prvi Slovenec z zlatom na evropskem prvenstvu v tej disciplini.
Roglič je po zmagi povedal, da mu je že po približno kilometru prenehala delovati radijska povezava, zato je moral nadaljevati brez informacij ekipe. V cilj je prišel z najboljšim časom in še enkrat potrdil, da se lahko tudi pri 36 letih kosa z najboljšimi.
Čez mejo velikokrat gredo tudi rekreativci. »Jaz sem bil 15 let pretreniran, zato ker sem se staral, pa tega nisem sprejel,« je povedal nevrokirurg prof. dr. Marjan Koršič, zdravnik ene vodilnih svetovnih profesionalnih kolesarskih ekip. Naše športnike je pogosto spremljal na olimpijskih igrah ter bil uradni zdravnik na številnih svetovnih in evropskih prvenstvih. »Ko so rabili mojo pomoč, so me klicali tudi v operacijsko pa sredi noči.«
V studiu Zdravniške zbornice je zdravnike gostil abdominalni kirurg in predsednik Slovenskega zdravniškega športnega društva Medicus Gašper Horvat. Pogovor pa ni bil namenjen le profesionalnim kolesarjem. Pomembno sporočilo zdravnikov velja tudi za rekreativce: dober trening ne pomeni, da moramo vsakič dati vse od sebe. Telo potrebuje čas za prilagajanje in okrevanje, obremenitve pa je treba prilagajati lastnim sposobnostim in telesni pripravljenosti. Pri tem ima pomembno vlogo tudi prehrana, ki mora slediti zahtevnosti treninga in potrebam telesa. Pretiravanje lahko namesto koristi prinese izčrpanost, poškodbe in druge zdravstvene težave.
Bistvo rekreativnega športa zato ni v tem, da vsakič presežemo svoje meje, temveč da vadimo tako, da lahko šport ostane del našega življenja tudi dolgoročno. Kot poudarjajo zdravniki, naj bo cilj, da s športom zdravje krepimo, ne pa ogrožamo. Celoten pogovor z zdravniki je na voljo v podkastu Zdravniške zgodbe.