Žiga Lin Hočevar: »Ne vem, ali bo to uspelo še kateremu od Slovencev«

Ko je Žiga Lin Hočevar konec maja v Tacnu zmagal v kajakaškem krosu, je poskrbel za svojevrsten podvig – na oder za najboljše slalomiste na divjih vodah na svetu se je zavihtel še v tretji disciplini po kanuju in kajaku. Visoko bo meril tudi na letošnjem tekmovalnem vrhuncu – svetovnem prvenstvu, ki ga od danes do sobote gosti Oklahoma. Čeprav priznava, da bi bil vesel katerekoli kolajne, ostaja njegova največja želja osvojitev naslova svetovnega prvaka. Izjemno nadarjeni slalomist na divjih vodah je letos naredil še velik korak naprej v krosu. Napredek ni bil naključen, temveč plod sistematičnega dela in številnih sprememb v pripravah.

Vzel bi tudi bron

»V kajakaškem krosu mi je največji preskok uspel lani, vendar pa je manjkala (rezultatska) pika na i. Pred letošnjo sezono smo preizkušali opremo in kar zadeli z njo. Veliko pozornosti smo posvetili vadbi štarta, ki je v krosu najpomembnejši. V boju za visoko uvrstitev je zelo pomembno tudi do prvih protitočnih vrat priveslati v ospredju. Na tem sem veliko delal predvsem v Avstraliji, kjer sem naredil velik preskok, pri nas pa tega na žalost nisem mogel trenirati, saj nismo imeli postavljene štartne rampe,« je pojasnil in pripomnil, da je prav štart ena od prvin, na katero lahko vplivaš. V nadaljevanju tekme se namreč na spremenljivi vodi zgodi veliko stvari, katerih ne moreš nadzirati.

Da je v pripravah odlično opravil delo, je potrdila tudi zmaga na domači tekmi svetovnega pokala pod Šmarno goro. »Tacenska zmaga v krosu je bila neverjetna. Z njo sem na najvišji ravni dosegel stopničke še v tretji disciplini po kajaku in kanuju, v dveh pa sem že osvojil prvi mesti, kar je res izjemno. Ne vem, ali bo to še kdaj uspelo kateremu od Slovencev. Upam, da bo, vendar pa je zdaj lestvica postavljena res visoko, na kar sem nadvse ponosen,« je poudaril Hočevar, ki mu je nato le malo zmanjkalo do novih stopničk tudi v Pragi. »Tamkajšnje četrto mesto je bilo vrhunsko, čeprav me je tudi malo peklo, ker sem za malo ostal brez uvrstitve na zmagovalni oder. V Augsburgu nato okoliščine niso bile na moji strani, z Italijanom sva se preveč 'tepla' na progi,« se je namuznil.

Čeprav šteje komaj 19 let, ne skriva ambicij. Zlata lovorika na svetovnem prvenstvu je njegov veliki cilj. »Kot sem že večkrat rekel, si želim enkrat osvojiti naslov svetovnega prvaka. Za to trdo treniram, se odrekam številnim stvarem, tudi mastni hrani. Vsako priložnost, ki se mi bo ponudila, bom poskusil izkoristiti, verjamem pa, da si lahko ta cilj uresničim že letos. Če pa mi ne bo uspelo, tudi ne bo konca sveta,« je predstavil svoje razmišljanje, pri čemer ostaja dovolj realen, da se zaveda, kako težko je osvojiti kolajno na največjih tekmovanjih. »Če dobro premislim, bi zdaj vzel tudi bronasto kolajno, če bi mi jo kdo ponudil. Nisem (še) Jessica Fox, da bi bil lahko zadovoljen zgolj z zlatimi lovorikami. Morda bi podpisal tudi za četrto ali peto mesto,« je vzhajajoči slovenski zvezdnik nekoliko znižal svoja visoka pričakovanja.

V Oklahomi že zmagal

Progo v Oklahomi dobro pozna, saj so vodilni člani naše reprezentance marca na njej opravili priprave. »Toda odkar smo bili tam na treningih, so prireditelji s plastičnimi ovirami nekoliko spremenili progo, tako da je postala bolj smiselna. Ko smo prvič prišli tja na trening, ni imela nobenega smisla. Za nameček je bila voda bistveno prehitra. A so jo iz dneva v dan izboljševali, tako da je bila ob koncu, ko smo imeli tudi tekmo, ki sem jo dobil, že veliko boljša kot na začetku,« je razložil Hočevar.

Ne skriva razočaranja, da jim odgovorni na zvezi niso dovolili prej odpotovati v ZDA, da bi se lahko še bolje pripravili za vrhunec. Zaradi želje po čim boljši pripravi se je sam celo odpovedal nastopu na svetovnem prvenstvu do 23 let. »Na žalost so se na zvezi odločili, da bodo podprli druge. Škoda. Če tekmuješ le v eni disciplini, se ne pozna toliko, ali imaš enajst ali 15 treningov, če pa se boriš v dveh ali treh disciplinah, se seveda pozna, ali jih imaš, denimo, šest ali enajst. To je skoraj še enkrat več,« je pribil Žiga Lin, ki bo v Oklahomi tekmoval v kanuju in kajakaškem krosu, medtem ko se bo njegova sestra Eva Alina za čim boljše uvrstitve potegovala v vseh treh disciplinah, torej tudi v kajaku. Prepričan je, da bi jima lahko to omogočili z nekoliko drugačno organizacijo oziroma prerazporeditvijo stroškov.

»Če drugi tega ne potrebujejo, bi lahko prej poslali le sestro in mene, na koncu koncev vsi stremimo k istemu cilju. Vsi si želimo, da bi prinesli domov kolajno. Poleg tega stroški ne bi bili toliko višji, če bi z Evo odpotovala štiri, pet dni prej, kar bi lahko v najinem primeru naredilo veliko razliko. Da ne omenjam tega, da so na mladinsko prvenstvo v Krakov odpeljali veliko še neizdelanih tekmovalcev,« je zmajeval z glavo in ponovil, da je zaradi tega kar malo razočaran.

Uresničil bi si otroške sanje

»Avstralci, Čehi in še nekateri so imeli za seboj že več dni treninga v Oklahomi, preden smo mi šele odpotovali tja. Vsak trening se namreč pozna in ne smemo pozabiti, da se bo s svetovnim prvenstvom začel lov na kvote za olimpijske igre čez dve leti v Los Angelesu. To so sicer moje velike sanje in upam, da si jih bom uresničil,« je poudaril in izrazil željo, da bi v prihodnje vodstvo reprezentance več posluha namenilo tekmovalcem, ki se na največjih tekmovanjih potegujejo za odličja. »Upam, da se bo v prihodnjih letih razmišljanje glede tega spremenilo.«

Do takrat pa vse misli usmerja v svetovno prvenstvo, ki bo zanj precej več kot zgolj še eno veliko tekmovanje. Kot že omenjeno, se bo v Oklahomi začel boj za olimpijske kvote za igre v Los Angelesu 2028, s katerimi bi si uresničil otroške sanje, hkrati pa bo to tudi nova priložnost, da izjemni sezoni doda še dosežek, ki si ga tako zelo želi – prvo kolajno s članskega svetovnega prvenstva.