Ana Bucik Jogan razkrila, s kom si deli sobo: »Pomaga, da sem bolj sproščena«

Današnja sreda bo dan D za eno naših vodilnih smučark zadnjega obdobja Ano Bucik Jogan. Novogoričanka bo namreč v tem slalomu zadnjič nastopila na velikem tekmovanju, ob koncu te sezone bo kot tekmovalka pomahala v slovo vrhunskemu športu. Z njo smo se v prijetnem vzdušju Slovenske hiše sredi območja za pešce v olimpijski Cortini d'Ampezzo pogovarjali o pričakovanju današnje preizkušnje ter utripu iger, ki jih doživlja s svojim tekočim znanjem italijanščine. 

Ana, kakšno je vaše počutje pred sklepno tekmo, se borite z utrujenostjo ob koncu iger?

»Malo se zagotovo čuti utrujenost, saj so tu dnevi daljši kot ponavadi med sezono zaradi posebne logistike kot tudi daljšega časa med nastopoma na prvi in drugi progi. Načeloma se počutim dobro. Želim si priti na štart z veliko dobre energije in tudi napadalnosti, da bi svoj zadnji nastop opravila na visoki ravni.«

Opažate posebna čustva, ker so to vaše zadnje olimpijske igre?

»Ne, o tem res ne razmišljam. Poglejte, ko se zdaj pogovarjava v Slovenski hiši, smo tu štiri slovenske smučarke (ob Ani še Lila Lapanja, Caterina Sinigoi in Nika Tomšič, o. p.), morda so še za kakšno drugo tudi zadnje igre. Nikdar ne moreš vedeti, kaj te čaka v obdobju štirih let do naslednjega olimpijskega izziva. Tudi na prejšnjih olimpijskih igrah nisem razmišljala o tem in tako zdaj posebnih čustev ni. Želim si le konkurenčno tekmovati.«

Omenili ste logistiko, kako jo doživljate v Cortini d'Ampezzo?

»Ni najbolj preprosto. Najprej greš na avtobus, nato na gondolo, od tam se spustiš k sedežnici. Ampak za vse je nekako podobno, res pa je, da se na običajnih tekmah »napakiramo« v kombi in se peljemo neposredno na prizorišče. Ni pa tako zapleteno, bolj gre za to, da so dnevi dolgi in se na koncu zvečer po tekmi ne moreš izogniti utrujenosti.«

Kako pa minevajo prosti dnevi, je čas za italijansko kavo?

»Rada si vzamem čas za kavo in ne nazadnje imam to srečo, da so zdaj prvič na olimpijskih igrah ob meni vsi najdražji – starši, mož, prijatelji. Tako seveda tudi vsem njim namenim čas, obenem pa si odpočijem. Cel dan ne moreš ležati v postelji.«

Kakšen je zadnji dan pred vašo poslovilno tekmo na velikem tekmovanju?

»Zjutraj je bil na sporedu trening na progi za ogrevanje, v popoldanskih urah si sledijo aktivacija v trimskem kabinetu, fizioterapija in ogled video analiz. Urnik je natrpan.«

V sobi bivate s svojo najboljšo prijateljico iz smučarskih vrst Tino Robnik, ki je zdaj fizioterapevtka pri slovenski reprezentanci.

»Da jo imam ob sebi, je zame izjemno. Prav vesela sem, da se stvari tudi po njeni tekmovalni karieri razpletajo v smer sodelovanja z nami. Dodaten »plus« je imeti prijateljico na olimpijskem prizorišču, to mi pomaga, da sem bolj sproščena.«

Vajin urnik obveznosti je različen.

»V bistvu sva zdaj še več skupaj. Tina mi mora slediti in dela vse, kar ji rečem (smeh) ... Dejansko preživljava veliko časa skupaj, kar me prav veseli.«

Kako ocenjujete snežne razmere na olimpijskem prizorišču?

»Sneg je dobro utrjen, ni pa ledene površine. Zato je treba biti zelo natančen, skrbeti za čisto linijo. To je moj načrt, kako je treba tukaj smučati.«

Kako gledate na dosedanji razplet tekem v alpskem smučanju? Vodilna asa zadnjih let Marco Odermatt in Mikaela Shiffrin nista bila na najvišji stopnički odra za izbrano trojico.

»Menim, da so bile predvsem ženske tekme na zelo visoki ravni. Poglejte le zadnji veleslalom: tako majhnih razlik med tekmovalkami ne opazimo pogosto. Kar je naredila Federica Brignone, se mi sploh zdi neverjetno. Vse smučarke smo bile skupaj z njo presrečne. To je čudovita zgodba. Odermatt? Še vedno je veliko potegnil iz iger. V moški karavani je konkurenca izjemna. Osvojil je dve kolajni na treh tekmah, lahko je zadovoljen. Ni tako preprosto, kot se morda zdi. Mikaela je presenetila v kombinaciji, pričakovali smo, da bo hitrejša. Ampak to razkriva spoznanje, koliko je dobrih smučark, sploh na olimpijskih igrah.«

Pa je tu glede priprave na tekmo za vas kaj drugače kot na drugih tekmah med sezono?

»Priprava je praktično enaka. Na tekmi ni vidnih razlik, razen da so na zastavicah namesto pokroviteljev kar olimpijski krogi (smeh).«

Je pa poseben vrvež, ko pridete v Slovensko hišo, kajne?

»Vsekakor, toda vrvež pogosto doživljamo tudi na drugih prizoriščih. Imamo to srečo, da so naše tekme dobro obiskane.«

Ana Bucik Jogan želi pustiti dober vtis na zanjo zadnjih olimpijskih igrah. FOTO: Marco Bertorello/AFP

Tina Robnik (levo) je po novem fizioterapevtka Ane Bucik Jogan. FOTO: Jure Eržen