Bela stavka in tožbe Olimpijina stvarnost

»Danny Green ostaja vsaj do četrtka, potem bomo videli,« je trener košarkarjev Union Olimpije Sašo Filipovski med vrsticami potrdil, da so Američanu štete minute v Stožicah. Če se ga ne bi odrekli, bi odšel sam. Menedžer Rade Filipović je potrdil, da plačila toliko zamujajo, da se pogodba lahko razveljavi. Olimpija ga bo uporabila še na tekmi 7. kroga Evrolige, ko pojutrišnjem ob 19. uri v Ljubljani gostuje Siena.

Revni in obubožani

Ljubljančanom ni pogodu, da jim Evroliga prestavlja termine tekem, kot se jim zljubi. A bolj ali manj je jasno, da je status Olimpije v Evroligi slab, taka pa je kot nalašč in zelo primerna za eksperimentiranje. Evroliga namreč preizkuša gledanost v takih terminih, ker bije boj z nogometom, v novi sezoni pa se bo Evroliga skoraj zagotovo igrala le ob četrtkih in petkih. A če bi bila to edina težava, bi bili Ljubljančani najsrečnejše moštvo na zemeljski obli. Pa niso. So revni in obubožani.

Igralci so že pred dnevi rekli: »Zadosti vas imamo!« Začeli so stavko. So kot zdravniki, ko se gredo belo stavko. To pomeni, da ne delajo vsega, a nujne primere le opravijo. Tako je tudi z Ljubljančani. Trenirajo le enkrat na dan, dopoldne pa vadi, kdor želi. Porodila se je celo ideja, da ne bi odpotovali na tekmo v Barcelono, a je vendarle prevladal razum, čeprav je s praznim žepom in ob praznem hladilniku težko govoriti o razumu. Na tekmo se je šlo, igralo skoraj nič.

Dve tožbi

Klub je v velikih težavah. Svoje sta dodali še dve tožbi, ki sta se ‘usedli‘ na klubski račun. Svoje sta prek sodišča mednarodne košarkarske zveze zahtevala in tudi dobila Poljak Pawel Kikowski ter Črnogorec Vladimir Golubović. V času predsednika Dušana Mitiča sta podpisala krepko previsoki pogodbi za čas in razmere, v katerih je bil klub. Breme in posledice nosi vodstvo s predsednikom Janijem Möderndorferjem in z direktorjem Janezom Rajgljem. Slednji je imel lani možnost, da se s Kikowskim domeni za nekaj plač in vzhodnjak ne bi tožil. To bi klub stalo 30.000, morda 40.000 evrov, danes ga je 220.000. Podobno je bilo tudi v primeru Sanija Bečiroviča. Rajglju je sam predlagal, da najdejo skupni jezik, saj ni mislil vzeti vsega, kar mu je po pogodbi pripadlo. Pa je to veselje Sanija kmalu minilo, ko ga je Rajgelj na eni od prireditev okrcal in ozmerjal. Sani je iztožil vse, poleg vsega tudi obresti. Svoje je dobil še Golubović. Ni edini, prihajata vsaj še dva primera – svoje bosta hotela še Edin Bavčić in Dušan Đorđević.