
Galerija

LIZBONA – Nekdanji temnopolti portugalski nogometni zvezdnik – Črni panter, Črni biser ali Kralj – Eusébio da Silva Ferreira, je prejšnjo sredo praznoval 70-letnico. Za številne, zlasti malce starejše rojake je 25. januarja 1942 v Mozambiku rojeni Eusébio, angolskih korenin po očetu, še zmeraj najboljši nogometaš Portugalske vseh časov, boljši od Cristiana Ronalda in Figa. Rojstni dan je praznoval v ožjem družinskem krogu v domači hiši v Lizboni, saj še okreva po hudi pljučnici in si vroče želi, da bi letošnji EP v nogometu pričakal čil in zdrav. Nastope Portugalske bi si kajpak rad ogledal s tribun stadionov.
Strelska z drugega planeta
Kmalu bo minilo 35 let, odkar se je poslovil od nogometnih igrišč. Ugledni portugalski novinar Pedro Vasco je v neki svoji knjigi o njem napisal, da je bil med svojim nogometnim vekom kot človek z drugega planeta. Zunajzemeljski! Športni časopis Record je pred dnevi sklenil takole: »Eusébio je mit, ki Portugalsko še zdaj navdihuje s ponosom in z radostjo«. Slavospevi na njegov račun še zdaleč niso iz trte izviti. Za državno reprezentanco je, denimo, na 64 tekmah zabil 41 golov, za Benfico pa na 314 ligaških in mednarodnih tekmah kar 338. Že leta 1965 so ga razglasili za najboljšega nogometaša Evrope. Sedemkrat je bil najboljši strelec portugalskega prvenstva, leta 1968 pa je kot najboljši strelec (42 golov) evropskih nacionalnih lig kot prvi nogometaš prejel zlati čevelj. Lovoriko so mu še drugič (za 40 doseženih golov) podelili pet let pozneje. Napadalec Benfice je bil prepoznaven šampion, še zlasti zaradi neverjetne psihične trdnosti, izjemne hitrosti gibanja in silovitih strelov na gol.
Vrhunec je prišel na svetovnem prvenstvu
»Če bi lahko Ronalda in Figa združili v eno, bi dobili Eusébia,« je prepričan že omenjeni Pedro Vasco. Eusébia je Benfica prepoznala kot zelo obetavnega talenta v vrstah nekega podružničnega kluba mestnega rivala Sportinga. Plahega mladeniča so konkurenci leta 1960 ročno ugrabili in ga v pravi akciji pod okriljem noči z letalom pod lažnim imenom prepeljali v Lizbono. Nato so ga več tednov skrivali, dokler ni podpisal pogodbe s klubom. Svoj nogometni vrhunec je nato dosegel na SP 1966 v Angliji, ko je z devetimi goli postal kralj strelcev in je po njegovi zaslugi Portugalska na svojem premiernem nastopu na SP pristala na imenitnem tretjem mestu. Za nameček je seleção tedaj izločil branilko naslova – Brazilijo! Kajpak ne gre prezreti niti njegovega neverjetnega podviga, ko je v četrtfinalu s štirimi goli rešil svoje moštvo, ki je na tekmi s Severno Korejo že izgubljalo z 0 : 3, nazadnje pa se je Portugalska čudežno rešila poraza in zmagala s 5 : 3.