Leta 1961 je na tekmi proti Sovjetski zvezi dobil močan udarec v glavo. Še nekaj let po tistem je imel težave z zobmi, z igralcem Armenakom, ki ga je udaril, sta postala prijatelja.
17. aprila 1965 se je poročil. Zaradi poroke so prestavili prvenstveno tekmo proti Crveni zvezdi. »Zmagali smo, igral sem dobro, čeprav smo slavili na poroki do treh zjutraj.«
Odraščal je v Mariboru. Sestri sta pokojni, deset mlajši brat je zobozdravnik. Očetovo smrt je prenesel brez travm, mati je prevzela vlogo glave družine. Pustila je službo, bila je intelektualka in ženska, ki je vse izpeljala na miren način.
»Politika se ni vpletala v šport. Niti Stane Dolanc. Več denarja ni mogel zagotoviti za košarko. Včasih smo ga poskušali malce provocirati, ko smo ga spraševali, katera dekleta je urejal za maršala. Takrat je kar utihnil.«
Sin Klemen se je rodil 27. 6.1968, spomni se tudi rojstva sina Jake. Očetje takrat niso bili pri porodu, zato ga sestra ni spustila v porodnišnico. »Čeprav tik pred porodom, je morala sama nesti kovček.«
Študiral je na fakulteti za šport, a je moral leta 1956 na pettedenske priprave z reprezentanco. Dekan Stepišnik ga je postavil pred dejstvo: ali bo prisoten na vajah ali bo igral košarko. Odločil se je in odšel z reprezentanco na Poljsko.
Olimpiji je dal najboljša leta, od 1956 do 1970, v tem času je hodil še v službo, moral pa je tudi v vojsko. Čeprav je bil na eno oko praktično slep, so mu v vojaško knjižico napisali, da je omejeno sposoben.
Ivo Daneu.
