Bilo je v Jugoslaviji pred štirimi desetletji, ko je bil najmočnejši slovenski nogometni klub Koper. Da, pravilno ste prebrali – Koper! Olimpija in Maribor sta v sezoni 1985/86 igrala v 1. slovenski oziroma tedaj republiški ligi, Koprčani pa so zastopali slovenski nogomet v 2. zvezni jugoslovanski ligi. Nogometna evforija na Primorskem je bila nepopisna, tistih časov so se na nedavnem druženju spominjali glavni akterji zgodovinskega uspeha koprskega nogometa in peščica predstavnikov sedme sile. »Fotografija pove več kot tisoč besed, zato sem ob tem dogodku pripravil dokumentarno razstavo, ki s fotografijami, časopisnimi članki in drugim materialom priča o zgodovinski sezoni za koprski nogomet,« je svoje nekdanje varovance, sodelavce in goste nagovoril Lučjo Pertič, ugledni trener, ki je s pomočnikom Ivom Marjonom sestavil šampionsko zasedbo in Jugoslaviji predstavil rumeno-modre z Bonifike.
Tudi mesto je raslo z uspehi nogometašev
V gostilni Oljka, ki jo vodi prav tako nekdanji nogometaš Kopra Bojan Cepovič, so se zbrali praktično vsi, ki so tedaj narekovali razpoloženje v Kopru, na Primorskem in vsej nogometni Sloveniji. Leta 1985 je namreč Koper osvojil prvi naslov slovenskega prvaka v klubski zgodovini, to pa je pomenilo napredovanje v zahodno skupino 2. zvezne jugoslovanske lige, saj je bilo drugoligaško tekmovanje zaradi velikosti države razdeljeno v dve skupini. »Res je, osvojili smo prvi naslov prvaka, toda, prosim, ne pozabimo, da smo leto prej zmagali v slovenskem pokalnem tekmovanju,« je na še eno lovoriko iz slavnega obdobja v nekih drugih časih opozoril Davor Vitulič. Za domiselno in simpatično obeležitev zgodovinskega podviga so se Vituliču in Pertiču pridružili še Marino Viler, Vlado Badžim, Franko Stepančič in Robert Volk, k sodelovanju pa so povabili tudi najstarejšega še živečega igralca Kopra Danila Cubana, ki je v 70. letih kratek čas tudi predsedoval klubu.
1 sezono so nogometaši Kopra igrali v 2. jugoslovanski ligi.
Da je bilo takratno moštvo izjemno povezano, homogeno in motivirano za uspeh, je bilo jasno, ko so z anekdotami in zbadljivkami pričarali dogajanje in ozračje izpred 40 let. Smejalo se je tudi takratnemu predsedniku Kopra Karlu Emeršiču, ki je s svojo iznajdljivostjo in podjetnostjo omogočil moštvu, da se je uspešno razvijalo. Pa ne samo to: skupaj s sodelavci je dosegel, da je Koper s svojim zaledjem dihal z nogometaši. Tedaj se je formirala tudi navijaška skupina Tifozi Koper, ki je bila uradno ustanovljena leta 1987. Kot je dejal eden od novinarskih kolegov: »Tudi mesto je raslo z uspehi nogometašev.«
Svojevrstna atrakcija
Stadion Bonifika je pokal po šivih, na tekmah se je zbralo tudi do 5000 gledalcev, na gostovanjih na Hrvaškem, v BiH in Srbiji je moštvo redno spremljalo več sto navijačev. Koper je bil s srčno in pošteno igro ter zagretimi navijači hit jugoslovanskega nogometa, mediji so poročali o fenomenu iz slovenskega pristaniškega mesta. Svojevrstna atrakcija je bila koza, ki so jo navijači pred vsako domačo tekmo pripeljali na sredino igrišča. To je bil popoln šov! Koper žal ni imel dovolj močne finančne in logistične podpore, da bi v 2. zvezni ligi ostal več kot eno sezono, a je vseeno požel simpatije športne javnosti.
Koper je bil s srčno in pošteno igro ter zagretimi navijači hit jugoslovanskega nogometa, mediji so poročali o fenomenu iz slovenskega pristaniškega mesta.
Se morda spomnite še drugih asov, ki so zasenčili zvezdnike Olimpije in Maribora? Omenimo samo nekatere: Samir Zulić, Alfred Jermaniš, Edi Jugovac, Valter Matkovič, Franko Kleva, Darko Božičič, Igor Kariž, Nedžad Okčić, Bojan Košpenda, Alfio Kocjančič ... »Ko smo postali prvaki, smo nekateri slavili tri dni. Na sprejem h koprskemu županu Janku Kosmini smo prišli precej utrujeni, zato smo nekatere potisnili v ozadje, da ne bi bilo kakšnih nevšečnosti,« je v smehu kolege spomnil Vitulič.
Rumeno in plavo se v soncu blešči
Bili so in ostali prava klapa, čeprav se mnogi niso srečali že leta. »Vsak dan sem bil na stadionu. Moštvo in klub sta bila del mojega življenja. Nič mi ni bilo težko, z največjim veseljem sem prispeval svoje. Vsaka tekma je bila praznik,« se spominja hišnik in ekonom Mirando Jurinčič, ki je iz rokava stresal številne dogodivščine. Zadonela je pesem, himna NK Koper iz 80. let, ki jo je prepevala skupina Platana. In z njo vsa Primorska. »Danes za nas je najlepši dan, Koper, cel Koper pred nami je zbran, prav vsa Primorska na stadion hiti, rumeno in plavo se v soncu blešči. Koper, naj ta pesem da ti še moči ...« Nogometaši Kopra danes nimajo tako močne podpore s tribun kot njihovi predhodniki iz 80. let. Vseeno veterani ostajajo optimisti, še naprej bodo negovali bogato klubsko zgodovino, do 110. obletnice (ta bo leta 2030) bi radi zbrali še več gradiva, da bi bilo jubilejno druženje spet slavnostno in zabavno ter polno nogometnega ponosa.

Zlati rod koprskih nogometašev iz leta 1985 FOTO: Arhiv FC Koper

Pred vsako domačo tekmo je na sredini igralce in navijače pozdravila koza. FOTO: Arhiv FC Koper

Strastni navijači Kopra so bili hit jugoslovanskega nogometa. FOTO: Arhiv FC Koper

Iniciativni odbor za druženje ob 40. obletnici zgodovinskega uspeha je bil zadovoljen z odzivom kolegov. FOTO: Rok Tamše

Koprčani so v 2. jugoslovanski ligi v sezoni 1985/86 zbrali osem zmag, šest neodločenih izidov in 20 porazov ter končali na zadnjem mestu. FOTO: Arhiv FC Koper

Nekaj fotografij iz zlatega obdobja koprskega nogometa v nekdanji skupni državi FOTO: Rok Tamše

V gostilni Oljka v Vanganelu se redno zbirajo koprski športniki iz vseh panog. FOTO: Rok Tamše

Lučjo Pertič je bil več kot trener nogometašev Kopra, bil je strateg z jasno vizijo razvoja kluba. FOTO: Rok Tamše

Karlo Emeršič je s svojimi sodelavci NK Koper iz povprečja dvignil v višave. FOTO: Rok Tamše

Danilo Cuban je 10. februarja dopolnil 91 let; je najstarejši še živeči nogometaš Kopra in ljubljanskega Odreda, predhodnika Olimpije. FOTO: Rok Tamše

Hitro je minilo 40 let. FOTO: Rok Tamše

FOTO: Rok Tamše

Davor Vitulič je bil vodja programa slavnostnega večera. FOTO: Rok Tamše

Marino Viler je spomnil na vrhunce nogometnega dogajanja v Kopru sredi 80. let. FOTO: Rok Tamše