Katja Fain razkrila pretresljivo diagnozo: »Oči so se mi napolnile s solzami, zdravnikovih besed nisem več razumela«

Zdravstvene težave, zaradi katerih je športnica Katja Fain letos izpustila evropsko prvenstvo, so dobile pretresljivo pojasnilo. Petindvajsetletna slovenska plavalka in dvakratna olimpijka je razkrila, da so ji konec junija diagnosticirali kronično mieloično levkemijo. V zelo osebnem zapisu na Instagramu je opisala trenutek, ko je izvedela za bolezen, težke tedne, ki so sledili, in negotovost glede nadaljevanja vrhunske športne kariere.

»Zadnja dva meseca sta bila čustveno in psihično najtežja v mojem življenju. Prestajala sem veliko, vendar navzven tega nisem pokazala. Za zaprtimi vrati, doma, v temi, sama s seboj, pa so me preplavljala čustva, misli in nešteti padci,« je zapisala Fainova.

Kot je razkrila, je poskušala dneve zapolniti z obveznostmi in se tako zamotiti, a so jo občutki vedno znova dohiteli. »Vsak večer, ko se je ves hrup polegel, so solze še vedno tekle. Odločila sem se, da končno delim svojo zgodbo. Čeprav se mi je zgodilo nekaj nepredstavljivega, želim, da bi bila moja zgodba navdih tudi drugim, ki se borijo z nečim, za kar si nikoli niso predstavljali, da se jim lahko zgodi.«

»30. junija ne bom nikoli pozabila«

Dan, ko je prejela diagnozo, se ji je za vedno vtisnil v spomin. »30. junij 2026 je datum, ki ga ne bom nikoli pozabila. To je dan, ko se je moje življenje za vedno spremenilo. En telefonski klic, dve besedi in diagnoza, ki je sesula moj svet. Krvni rak. Kronična mieloična levkemija.«

Opisala je tudi šok ob zdravnikovih besedah. »Oči so se mi napolnile s solzami. Nisem mogla razumeti besed, ki mi jih je govoril zdravnik, ko mi je vse razlagal. Samo obupano sem želela končati telefonski pogovor, da bi lahko zbežala in poskušala pobegniti iz te nočne more.«

Toda zelo hitro je spoznala, da to niso bile sanje. »Ni bilo mogoče pobegniti, ker je bila to zdaj moja nova resničnost. Nisem mogla dihati, govoriti ali celo jasno videti. Rak? Jaz? Zakaj jaz? Skrbim za svoje telo, treniram, pravilno jem, ne kadim in ne pijem. Delam vse tako, kot naj bi bilo prav. Pa mi je življenje kljub temu razdelilo to karto. Zakaj?«

Zdravljenje s tabletami, kemoterapije ne potrebuje

Fainova je sledilcem pojasnila tudi, kaj njena diagnoza pomeni. Kot je zapisala, gre za obliko raka, vendar njeno zdravljenje ni takšno, kot si ljudje pogosto predstavljajo ob besedi rak. »Ta oblika se zdravi s tarčnimi zdravili in jo je s predpisanim zdravljenjem mogoče obvladovati. Brez kemoterapije, brez tumorjev, brez operacije. Samo tablete, vsak dan.«

Pojasnila je, da gre za kronično bolezen. Zdravila skrbijo, da je bolezen pod nadzorom, cilj terapije pa je dolgotrajna stabilnost. Če bo zdravljenje več let uspešno, bi po njenih besedah lahko nekoč prišla tudi do možnosti prekinitve jemanja zdravil, ob nadaljnjih rednih krvnih preiskavah.

»Vedno obstaja možnost, da se bolezen znova aktivira, toda trenutno sem še zelo daleč od tega, da bi sploh razmišljala o življenju brez zdravil.«

Najbolj boli vprašanje: kaj bo s plavanjem?

Za vrhunsko športnico diagnoza ne pomeni le boja z boleznijo. Pod vprašajem se je znašla tudi stvar, ki ji je posvetila velik del življenja. »Kaj vse to pomeni zame, za moje življenje in za moje plavanje? Pravzaprav ne vem. In prav tukaj najbolj boli.«

Zdravila, ki jih jemlje, imajo lahko različne neželene učinke, od slabosti, glavobolov, mišičnih krčev in utrujenosti do resnejših zapletov. Fainova je zapisala, da ji trenutno zdravniki ne dovolijo težkih treningov, maksimalnih naporov in hipoksičnih vaj, prav tako ne sme tekmovati.

»Tu se je moje življenje obrnilo na glavo in znašlo pod velikim vprašajem. Živim v negotovosti in s tem se zelo težko spopadam. Trenutno se telesno počutim dobro in nisem občutila nobenega od možnih neželenih učinkov. Psihično in čustveno pa je bilo izjemno težko. To težo nosim s seboj vsak dan.«

V bazen se vendarle vrača, a brez štoparice

Plavanju se ne namerava odpovedati. Za zdaj bo trenirala zelo previdno in brez pritiska. »Najbližje načrtu, ki ga trenutno imam, je to, da bom še naprej plavala in zelo lahkotno trenirala. Z nizko intenzivnostjo, brez pričakovanj, brez pritiska, brez štoparice. Samo plavanje.«

Šele ko bodo zdravniki potrdili, da zdravila dobro učinkujejo in da se njeno telo ustrezno odziva na zdravljenje, bo lahko začela postopoma preverjati, kaj zmore.

»Kako daleč bom lahko prišla in ali mi bo telo dovolilo vrnitev k treningom na vrhunski ravni, bom morala ugotoviti med potjo. Upam, da se bom lahko vrnila k športu, ki ga ljubim, z vsem, kar spada zraven, s težkimi treningi, tekmovanji in preseganjem meja, za katere si mislil, da jih imaš.«

In prav plavanje ji je, kot pravi, dalo tudi lastnosti, ki jih zdaj najbolj potrebuje. »Plavanje me je naučilo vztrajnosti, moči, tega, da nikoli ne obupam, da vedno znova vstanem in poskusim še enkrat. Naučilo me je odločnosti in tega, da stvari ne izpustim kar tako iz rok.«

Ob sebi ima, kot je poudarila, tudi podporo svojih najbližjih. »Oseba, kakršna sem, in vse, kar sem se naučila, bo moje najmočnejše orožje v tem boju. Nič me ne bo ustavilo pri tem, da poskušam in dam vse od sebe za možnost, da bom nekega dne znova stala na štartnem bloku, pripravljena skočiti v vodo.«