Konec avgusta in začetek jeseni sta eno najlepših obdobij za motoristične izlete: ko je zjutraj 10 stopinj, popoldne pa 25

Motoristična sezona se z zadnjimi poletnimi dnevi še ne konča. Popoldanska vročina popusti, gorske ceste ostajajo prevozne, turistični vrvež pojenja, narava pa počasi dobiva prve jesenske barve. Prehod med polet­jem in jesenjo ima tudi manj prijetno stran. Zjutraj je lahko komaj deset stopinj, popoldne pa več kot 25. V dolini nas sprem­lja sonce, na gorskem prelazu pa morda megla, veter ali dež. Kako se lotiti priprave motocikla, kaj obleči in na kaj naj bomo pozorni med vožnjo, smo povprašali nekaj strokovnjakov s področja motorizma.

Več plasti za več razmer

»Poletno-jesenski motoristični izleti so zaradi vročine in možnosti hitrih vremenskih sprememb precej zahtevni, še posebno če pot traja dlje kot le konec tedna ali nekaj dni,« opozarja Jože Šparovec iz Moto Centra AS Domžale. Univerzalnih motorističnih oblačil po njegovih besedah ni, zato mora motorist opremo prilagoditi poti in pričakovanim razmeram. V vročini so najbolj prijetna prepihljiva oziroma mrežasta motoristična oblačila. Kakovostna poletna jakna omogoča velik pretok zraka, hkrati pa ima zaščito na ramenih in komolcih. Na daljši poti se njena slabost pokaže takoj, ko se ohladi. Zato Šparovec svetuje večplastno oblačenje. Osnovni sloj naj bo funkcijsko perilo, najraje iz sintetike ali merino volne, sledita termopodloga in zunanji sloj v obliki motoristične jakne. Ko se temperatura dvigne, lahko posamezne plasti preprosto odstranimo.

Za spremenljive razmere so uporabna trislojna oblačila z odstranljivo membrano in termopodlogo. Boljši modeli imajo dovolj velike zračne odprtine, da ponudijo dober kompromis med poletno zračnostjo in zaščito v hladnejšem vremenu. Ob tem ne pozabimo odpreti vseh prezračevalnih odprtin, tudi tistih na hrbtnem delu jakne, saj le tako zagotovimo osvežujoče kroženje zraka.

Šparovec na daljših poteh priporoča še klasičen dežni komplet. Zunanja tkanina motoristične jakne se lahko napije vode, postane težka in hladna. Če je zvečer ne moremo dobro posušiti, naslednje jutro začnemo v mokri opremi. Dežni komplet je uporaben tudi pri zračni poletni jakni, saj preprečuje vdor hladnega vetra.

Priprave na motoristični izlet so pomembne. FOTO: Dimaggio/kalish/Getty Images

Vročina utrudi

Luka Žunec, inštruktor varne vožnje v AMZS Centru varne vož­nje na Vranskem, pravi, da vročina neposredno vpliva na počutje, koncentracijo, reakcijski čas in sposobnost dojemanja. Če je mogoče, se je najbolje izogniti vožnji v najhujši pripeki. Ob znakih utrujenosti je bolje narediti daljši premor ali končati dnevno turo. »Ne pretiravajte z dolžino dnevnih etap. Naj bo raje manj kilometrov in več užitka,« pravi.

»Nekatere čelade so bolj zračne kot druge. Tudi čelada svetle barve močno zmanjša pripekanje sonca v glavo, notranji polistirenski vložek pa je že sam po sebi odličen izolator,« pravi Boris Kompare, poznavalec čelad in direktor podjetja Compaco. Notranjost mora biti premišljeno prezračevana, oblazinjenje pa iz materiala, ki dobro odvaja vlago in ne draži kože. Ob prehodu v hladnejši del leta je enako pomembno, da lahko zračne šobe preprosto zapremo. »Število odprtin samo po sebi še ne zagotavlja dobrega prezračevanja. Pomembno je, kako zrak potuje po notranjih kanalih. Pri sodobnih sistemih je svež zrak usmerjen tudi proti notranji strani vizirja, kar pomaga zmanjševati rošenje brez neprijetnega prepiha. Pri tem so učinkovita rešitev tudi vložki pinlock,« razloži Kompare.

Previdno s hladnimi pnevmatikami

Jeseni se zniža temperatura vozišča. »Dober motorist zna pravočasno prebrati razmere na cesti in v okolju ter vožnjo nemudoma prilagoditi vsem dejavnikom,« pravi Žunec. Zlasti zahtevna so hladna jutra, deževni dnevi in odseki cest na severnih pobočjih, kjer so temperature lahko še nižje. Pnevmatiki morata biti kakovostni, brezhibni in pravilno napolnjeni, motorist pa se mora zavedati, da hladni pnevmatiki ne zagotavljata enakega oprijema kot ogreti.

V zahtevnejših razmerah je treba zmanjšati hitrost, gibi in manevri z motociklom naj bodo čim bolj nežni. Izogibamo se površinam s slabšim oprijemom, kot so talne označbe, in s pogledom sledimo smeri vožnje, da lahko pravočasno prepoznamo nevarnost.

Prve minute dežja so lahko posebno nevarne, saj se voda pomeša s prahom in ostanki olja. Na mokri cesti povečamo varnostno razdaljo ter pospešujemo, zaviramo in spreminjamo smer čim bolj tekoče. Zgodnja jesen prinese še mokro listje, po nevihti pa so lahko na cesti pesek, veje in kamenje.

Motorno kolo ima ozko silhue­to, zato ga drugi vozniki lahko hitro spregledajo. K vidnosti pripomorejo prižgane luči, svetlejša čelada, odsevni elementi. Ob koncu poletja je dan iz tedna v teden krajši. Traso zato načrtujemo tako, da se bomo vrnili pred temo. Na podeželskih in gozdnih cestah je ob mraku in zori večja tudi možnost srečanja z divjadjo.