Lakoviča ne boli hrbet, Dragiću se nikamor ne mudi

KLAIPEDA – Slovenska reprezentanca je danes med 11. in 12. uro še trenirala, ob 17. uri pa bo po času, ki ga merijo slovenske ure, že na parketu. Na drugi strani pa Bolgari. Čakanja je konec.

Naj se začne

Vsi komaj čakajo, da se vendarle začne. V ekipi se čuti rahla nervoza. Pa ne toliko zato, ker bi se bali Bolgarov, saj bi morali ti ob normalnem poteku tekme pasti za 10 ali 15 točk. Prisotna je želja po igri, dokazovanju in preizkusu tistega, kar se je gradilo mesec in pol.

Igrati svojo igro

»Občutki so dobri, pripravljeni smo na prvo tekmo. Sam menim, da moramo igrati našo igro, ne pa dovoliti njim, da igrajo svojo,« je jasen izkušeni kapetan Jaka Lakovič, ki je imel mesec dni težave s hrbtom. Po dopoldanskem treningu je potrdil: »Težave so preteklost, Lakovič pa tu, da stisne zobe in pomaga.«

Gogi v Litvi skoraj mesec dni

»Vzdušje je super že od prvega dne. Dobro se razumemo, tako je bilo tudi v preteklosti. Smo kot družina, tu bomo ves mesec,« razkriva načrte Goran Dragić, za katerega bo to že tretje evropsko prvenstvo.



Kandidat za najboljšega v Evropi

Za Lorbka seniorja se uvodoma ni vedelo, ali bo igral ali ne. Nevihta v kozarcu vode na relaciji KZS–družina Lorbek se je umirila s tako silovitostjo, kot je do »spora« prišlo. Erazem pa je eden od igralcev, ki bi lahko ob timski podpori in dobrih dosežkih bil kandidat za MVP-ja prvenstva. Lorbek, sicer član Barcelone, ne skriva, da je na vsakem začetku malce treme:



Sekulič jih analizira

»Bolgari so dobra ekipa. Vse se vrti okoli Američana Eerla Rowlanda, ton igri daje bratski dvojec Dejan in Kaloyan Ivanov,« na nevarnosti Bolgarov opozori pomočnik Božidarja Maljkovića Aleksander Sekulič. Košarko imajo Bolgari radi, navsezadnje je prav Lukoil Academic tista ekipa, ki je bila zadnja prepreka Krke na poti na final four pokala EuroChallenge letos spomladi. Bolgarija ima tudi to, česar Slovenija ne premore. Leta 1957, nekaj prahu se je že nabralo, so bili srebrni. Od stare slave je ostalo bore malo.