Maraton je postal bronast, dvema zastalo srce

LJUBLJANA – Ljubljanski maraton je bil letos prvič v kategoriji bronastih maratonov Mednarodne atletske zveze (IAAF), srednjeročni cilj organizatorjev pa je, da bi dobili zlati znak. Temperatura je bila primerna za dobre izide, zelo močan veter pa je preprečil izboljšanje rekordov proge. Letos je po podatkih organizatorjev v dveh dnevih sodelovalo 23.303 aktivnih udeležencev, na najdaljši razdalji, na 42,195 km, je bilo 1568 maratoncev in 385 maratonk. Na maratonski in polmaratonski razdalji je skupaj startalo 9350 maratoncev, na 10-kilometrski razdalji je bilo 6040 tekačev, v soboto pa je bilo na tekih otrok, osnovno- in srednješolcev 7956 mladih.

Proračun med 1,4 in 1,6 milijona evrov

Andrej Razdrih, pobudnik maratona in predsednik organizacijskega odbora, je pojasnil, da je proračun maratona med 1,4 in 1,6 milijona evrov, od tega Ljubljana prispeva 200.000 evrov že vrsto let, med 500.000 in 600.000 se dobi iz prijavnin, večino preostalega denarja pa prispevajo pokrovitelji. Maraton je za državno prvenstvo štel na 42,195 km, na na 21 km pa so se za državne naslove pomerili v Radencih, ki je drugi največji maraton v državi, vendar ima proračun v okvirih nagradnega sklada maratona v slovenski prestolnici. Nagradni sklad v Ljubljani je bil 222.000 evrov, v kar so poleg denarnih nagrad vključene tudi nastanitve, prehrana in prevozi.

Bronast

»Nagradni sklad je bil letos višji, ker je bil to eden od pogojev za višji razred srednjeevropskih maratonov,« je povedal Ambrožič. »Že nekaj let smo si prizadevali, da bi dobili bronasti znak Mednarodne atletske zveze in letos ga imamo, ker izpolnjujemo predpisane kriterije in pogoje. Tako to ni več navadna rekreativna prireditev. Morajo pa biti za bronasti znak vrhunski tekmovalci iz najmanj štirih držav, za srebrnega pa iz petih. Za bronasti so zahtevani časi pod 2 uri in 15 minut, za srebrni pa 2 uri in 12 minut, kar je naš naslednji cilj,« je pojasnil Razdrih.

Veliko dela za reševalce

So pa imeli na letošnjem maratonu veliko dela reševalci. Za Val 202 je reševalka Petra Zupanc dejala: »Reševali smo dva primera srčnega zastoja in več primerov izčrpanosti.« Vse so odpeljali v UKC Ljubljana.