»Ker je to prvo evropsko prvenstvo, je to nov mejnik. Evropa daje zgled tudi preostalemu svetu, v katero smer lahko gre razvoj,« je sijal od ponosa odbojkarski delavec Branko Mihorko, tudi prvi mož evropske paraodbojke. S svojo predano ekipo prostovoljcev mu je pri nas uspelo pod streho spraviti prvo evropsko prvenstvo v paraodbojki. Kar 20 ekip iz 10 držav se je merilo pri nas, in to tako v dvorani kot na planem. Oblaki so obšli glavno mesto in omogočili, da se je del tekmovanja odvil po milim nebom. Trije dnevi na mivki so bili pestri.
Paraodbojka je skupno ime za prilagojene različice odbojke, namenjene predvsem športnikom z invalidnostjo. Njena najbolj uveljavljena disciplina je odbojka sede, ki je tudi paralimpijski šport, razvijajo pa se še odbojka stoje ter sedeče in stoječe različice na mivki.

Branko Mihorko je čestital vsem in se zahvalil za udeležbo. FOTO: Blaž Uršič

Zlate Slovenke FOTO: Blaž Uršič
»Slovenija na tem področju prednjači. To je bilo že šesto mednarodno tekmovanje oziroma prvenstvo na mivki pri nas,« je Mihorko spomnil. »Osnovne zakonitosti igre so podobne odbojki, obstajajo pa določene posebnosti, predvsem pri igranju žoge s prsti in dotikih. V obrambi se lahko igralec pri reševanju prve, druge ali tretje žoge dvigne od tal, pri napadu in bloku pa mora ostati z zadnjico v stiku s podlago. Tudi blok ima svoje posebnosti, saj kot blok šteje za dotik, kar pomeni, da ima ekipa po bloku na voljo še dva dotika,« izvemo. Sedečo različico igrajo tri na tri na igrišču 8 x 4 metre, mreža je visoka 1,15 metra za moške in 1,05 metra za ženske. Pri stoječi različici igrajo prav tako trije proti trem, vendar na običajnem igrišču za odbojko na mivki, velikem 16 x 8 metrov, z mrežo na višini 2,43 oziroma 2,24 metra. V obeh različicah ima ekipa tri dotike, igra pa se na dve dobljeni seriji.
Nova izkušnja
V ženski sedeči konkurenci je naslov evropskih prvakinj osvojila Slovenija v postavi Suzana Ocepek, Tija Vrhovnik in Lena Gabršček, ki je bila izbrana tudi za najboljšo igralko turnirja. Med moškimi reprezentancami v sedeči paraodbojki je evropski naslov osvojila Bosna in Hercegovina, v stoječi paraodbojki na mivki pa je bila najboljša Poljska. V klubskem delu tekmovanja je pri moških slavil SPID 2 iz Bosne in Hercegovine, pri ženskah pa hrvaški POK Hrabri 1. Slovenski Šoštanj je med moškimi klubi osvojil bron, Krško pa je bilo med ženskimi ekipami drugo.

Pokali in medalje za najboljše, podelila sta jih tudi mož slovenske predsednice Aleš Musar in Gregor Gračner, podpredsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja. FOTO: Blaž Uršič

Zaključna prireditev v Ljubljani FOTO: Drago Perko

Ne le v dvorani, igrali so tudi na soncu. FOTO: Drago Perko
»To je zame nova izkušnja po več kot 20 letih, ki sem jih preživel v dvoranski sedeči odbojki. Mislim, da je to velik uspeh in nekaj novega za vse nas. Gre za novo tekmovanje, nov šport. To je prvo evropsko prvenstvo in zagotovo sem ponosen, da sem lahko del tega. V ekipi smo štirje igralci z največ točkami na svetovni lestvici,« je po osvojitvi naslova evropskega prvaka z ekipo sede povedal Ermin Jusufović, izvrstni igralec iz Bosne in Hercegovine. »Odbojka sede na mivki je fizično precej zahtevnejša. Že samo gibanje je zahtevno, pesek pa vse skupaj še oteži, tudi ko ti pride v oči. Igrišče je drugačnih dimenzij kot pri dvoranski sedeči odbojki, kjer igra šest igralcev. Tukaj nas je manj in zato mora vsak pokriti veliko več prostora. Toda prilagajamo se, navajamo se na razmere in dajemo vse od sebe,« je še dejal izkušeni Bošnjak, eno največjih imen bosansko-hercegovske sedeče odbojke in parašporta nasploh. Pred skoraj 30 leti je 19. maja 1997, le nekaj dni pred 16. rojstnim dnem, med kmetijskimi opravili stopil na protipehotno mino, ki je ostala po vojni. Izgubil je desno nogo pod kolenom, utrpel pa tudi številne druge poškodbe; imel je več kot 70 ran. Leto po nesreči se je med rehabilitacijo seznanil s parašportom in postal zelo uspešen, njegova paralimpijska bilanca je neverjetnih šest nastopov in šest medalj: dve zlati, tri srebrne in ena bronasta. Trenira skoraj vsak dan, ob tem pa hodi v službo, zaposlen je na ministrstvu za kulturo, šport in mlade v kantonu Tuzla. Za udeležbo na tekmovanjih žrtvuje dopust, tudi za evropsko prvenstvo v Ljubljani ga je.
Mama Lena
»Mislim, da smo opravili izjemno delo. Sredstev je bilo malo, dela ogromno, celotna ekipa pa je bila praktično prostovoljska, zato smo zelo zadovoljni. Ne bomo rekli, da je šlo vse povsem gladko, vendar smo vse izzive sproti uspešno reševali. Mislim, da so bile na koncu zadovoljne tudi ekipe, kar je najpomembneje. V ožjem organizacijskem krogu nas je bilo pet, skupaj s prostovoljci pa več kot 30. Na tem mestu še enkrat iskrena hvala vsem prostovoljcem, ki so pomagali. Vsi vemo, da brez prostovoljcev našega športa praktično ni,« je bila po tekmovanju ponosna in hvaležna Lena Gabršček, s slovensko ekipo tudi nova evropska prvakinja, sicer pa ena od tistih petih, ki so bili ključni pri organizaciji, poleg nje so to še Tija Vrhovnik, Aljaž Stropnik, Branko Mihorko in Larisa Vogrin.
10 DRŽAV se je udeležilo EP v Ljubljani.
»Letos smo vse skupaj postavili na višjo raven. Imeli smo urejen spletni prenos in profesionalnega fotografa, zato smo bili vsaj na tem področju nekoliko razbremenjeni. Prejšnja leta smo namreč tudi to urejali sami. Še vedno pa smo sami pisali zapisnike, pomagali pri sojenju, skrbeli za družbena omrežja in opravljali številne druge naloge. V zadnjih 14 dneh pred prvenstvom je vedno divje. Vsi smo nekoliko živčni, ampak na koncu se stvari nekako sestavijo,« je sklenila Lena, ki je lani postala tudi mama.